Page 23 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 23
Uvod 23
deležem kategorije neznano. Ta je bila posledica neujemanja šifer prostor-
skih okolišev, pri katerih je prišlo do sprememb v opazovanem obdobju.
Našo raziskavo smo pri opazovanju značilnosti mestnega prebivalstva
in z njim povezanih demografskih procesov časovno omejili na obdobje
po letu 2007, ko je naša statistična služba uvedla novo opredelitev prebi-
valstva. Ta je za podatke po 1. 1. 2008 usklajena z definicijo prebivalstva
in selivcev iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skup-
nosti o selitvah in mednarodni zaščiti. Nova definicija prebivalca temelji
na konceptu običajnega prebivališča. V Sloveniji je to lahko stalno ali za-
časno prebivališče (Prebivalstvo Slovenija – metodološka pojasnila). Zaradi
nove opredelitve je prišlo tudi do spremembe števila prebivalstva, kar po-
meni, da je z uvedbo nove opredelitve prišlo do prekinitve v časovni seri-
ji, saj podatki za obdobje pred uvedbo niso neposredno primerljivi s tisti-
mi po uvedbi.
Za obdobje po uvedbi nove opredelitve smo izmed razpoložljivih po-
datkov izbrali podatke registrskega popisa s kritičnim datumom 1. 1. 2011
glede na spol, in sicer o:
•• tipu družine
•• ženskah po številu rojenih otrok,
•• izobrazbi,
•• aktivnosti
•• tipu državljanstva,
•• tipu priseljenca in
•• starosti.
Za časovno serijo od 2008 do 2012 smo izbrali, podatke potrebne za
ugotavljanje naravne in mehanične rasti števila prebivalstva, in sicer o:
• številu živorojenih,
• številu umrlih,
• številu priseljenih in
• številu odseljenih.
Razpoložljive podatke smo združevali na ravni vsega mestnega prebi-
valstva skupaj in po posameznih mestnih območjih, pri čemer nam je za iz-
hodišče služila uradna opredelitev Statističnega urada RS, za primerjavo pa
smo uporabili še Vrišerjevo opredelitev mest in lastno, ki temelji na gostoti
stanovanj na hišno številko. Ker smo želeli preveriti tudi razlike v značilno-
stih prebivalstva znotraj mest, smo s pomočjo prostorskih okolišev, razde-
ljenih glede na gostoto, mestno prebivalstvo združevali v skupke z višjimi
in nižjimi povprečnimi gostotami. Tako smo ugotavljali značilnosti prebi-
valcev v mestnih območjih z višjo, srednjo in nižjo gostoto.
deležem kategorije neznano. Ta je bila posledica neujemanja šifer prostor-
skih okolišev, pri katerih je prišlo do sprememb v opazovanem obdobju.
Našo raziskavo smo pri opazovanju značilnosti mestnega prebivalstva
in z njim povezanih demografskih procesov časovno omejili na obdobje
po letu 2007, ko je naša statistična služba uvedla novo opredelitev prebi-
valstva. Ta je za podatke po 1. 1. 2008 usklajena z definicijo prebivalstva
in selivcev iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skup-
nosti o selitvah in mednarodni zaščiti. Nova definicija prebivalca temelji
na konceptu običajnega prebivališča. V Sloveniji je to lahko stalno ali za-
časno prebivališče (Prebivalstvo Slovenija – metodološka pojasnila). Zaradi
nove opredelitve je prišlo tudi do spremembe števila prebivalstva, kar po-
meni, da je z uvedbo nove opredelitve prišlo do prekinitve v časovni seri-
ji, saj podatki za obdobje pred uvedbo niso neposredno primerljivi s tisti-
mi po uvedbi.
Za obdobje po uvedbi nove opredelitve smo izmed razpoložljivih po-
datkov izbrali podatke registrskega popisa s kritičnim datumom 1. 1. 2011
glede na spol, in sicer o:
•• tipu družine
•• ženskah po številu rojenih otrok,
•• izobrazbi,
•• aktivnosti
•• tipu državljanstva,
•• tipu priseljenca in
•• starosti.
Za časovno serijo od 2008 do 2012 smo izbrali, podatke potrebne za
ugotavljanje naravne in mehanične rasti števila prebivalstva, in sicer o:
• številu živorojenih,
• številu umrlih,
• številu priseljenih in
• številu odseljenih.
Razpoložljive podatke smo združevali na ravni vsega mestnega prebi-
valstva skupaj in po posameznih mestnih območjih, pri čemer nam je za iz-
hodišče služila uradna opredelitev Statističnega urada RS, za primerjavo pa
smo uporabili še Vrišerjevo opredelitev mest in lastno, ki temelji na gostoti
stanovanj na hišno številko. Ker smo želeli preveriti tudi razlike v značilno-
stih prebivalstva znotraj mest, smo s pomočjo prostorskih okolišev, razde-
ljenih glede na gostoto, mestno prebivalstvo združevali v skupke z višjimi
in nižjimi povprečnimi gostotami. Tako smo ugotavljali značilnosti prebi-
valcev v mestnih območjih z višjo, srednjo in nižjo gostoto.
