Page 21 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 21
Uvod 21
• gostota prebivalstva, deleži velikih starostnih skupin, povprečna
starost in indeks staranja,
• prebivalstvo, staro 15 ali več let, po izobrazbi, 1. januar 2012, in
• stanovanja glede na površino in število sob, 1. januar 2011.
Za bolj poglobljeno preučitev demografskih značilnosti slovenskega
prebivalstva to seveda ne zadošča, nam pa daje vpogled v nekaj temeljnih
značilnosti in omogoča predvsem medsebojno primerjavo mest ter z upora-
bo več letnikov letopisa tudi spremljanje dinamike sprememb.
Več podatkov je dosegljivih na portalu SI-STAT (SI-STAT, 2015), a
predvsem za Ljubljano in Maribor, ki sta od slovenskih mest edina vklju-
čena v projekt »Urban Audit«. Ta je bil zasnovan kot »odgovor na rasto-
če povpraševanje po ocenah kakovosti življenja v evropskih mestih, kjer živi
dobršen del prebivalstva. Tako je bil oblikovan kot skupni projekt Generalne-
ga direktorata za regionalno politiko (DG Regio) in Eurostata, v okviru ka-
terega naj bi se zagotavljalo verodostojne in primerljive podatke o izbranih
mestnih območjih v državah članicah EU in kandidatkah za članstvo« (Ur-
ban Audit – Methodological Handbook, 2004, 5). Poleg demografskih po-
datkov se v okviru projekta po enotni metodologiji zbira še podatke o soci-
alnih in ekonomskih razmerah, izobraževanju, okolju, prometu, kulturi in
rekreaciji ter turizmu. Podatki se zbirajo za:
•• administrativno določeni območji občin Ljubljane in Maribora
(»the Core City – administrative definition«),
•• za osrednjeslovensko in podravsko statistično regijo kot mestni re-
giji Ljubljane in Maribora (»approximation of the functional urban
zone«);
•• za četrtne in krajevne skupnosti znotraj obeh mest (»Sub-City Di-
stricts«) – zaradi kriterija velikosti (več od 5.000 do 40.000 prebi-
valcev) je bilo v Mariboru potrebno združevanje (SURS – kazalni-
ki/mesta, 2015) (Urban Audit – Methodological Handbook, 2004).
Podatki na ravni četrtnih in krajevnih skupnosti so objavljeni za 1991,
2001, 2002, 2003 in 2004, a nikakor ne vsi za vsa leta, pač pa večina le za
leto 2004, za večino ostalih let pa ne.1 Od demografskih podatkov so na
voljo:
• število prebivalcev, ločeno po spolu,
• starostni razredi prebivalcev (0–4, 5–14, 15–19, 20–24, 25–54, 55–
64, 65–74 in nad 75 let)
1 V projektu Urban Audit so se zbirali podatki za leta 1991, 1996, 2001 (ali temu bližnje leto, za katere-
ga so bili podatki dosegljivi) in 2004 (ali temu bližnje leto, za katerega so bili podatki dosegljivi).
• gostota prebivalstva, deleži velikih starostnih skupin, povprečna
starost in indeks staranja,
• prebivalstvo, staro 15 ali več let, po izobrazbi, 1. januar 2012, in
• stanovanja glede na površino in število sob, 1. januar 2011.
Za bolj poglobljeno preučitev demografskih značilnosti slovenskega
prebivalstva to seveda ne zadošča, nam pa daje vpogled v nekaj temeljnih
značilnosti in omogoča predvsem medsebojno primerjavo mest ter z upora-
bo več letnikov letopisa tudi spremljanje dinamike sprememb.
Več podatkov je dosegljivih na portalu SI-STAT (SI-STAT, 2015), a
predvsem za Ljubljano in Maribor, ki sta od slovenskih mest edina vklju-
čena v projekt »Urban Audit«. Ta je bil zasnovan kot »odgovor na rasto-
če povpraševanje po ocenah kakovosti življenja v evropskih mestih, kjer živi
dobršen del prebivalstva. Tako je bil oblikovan kot skupni projekt Generalne-
ga direktorata za regionalno politiko (DG Regio) in Eurostata, v okviru ka-
terega naj bi se zagotavljalo verodostojne in primerljive podatke o izbranih
mestnih območjih v državah članicah EU in kandidatkah za članstvo« (Ur-
ban Audit – Methodological Handbook, 2004, 5). Poleg demografskih po-
datkov se v okviru projekta po enotni metodologiji zbira še podatke o soci-
alnih in ekonomskih razmerah, izobraževanju, okolju, prometu, kulturi in
rekreaciji ter turizmu. Podatki se zbirajo za:
•• administrativno določeni območji občin Ljubljane in Maribora
(»the Core City – administrative definition«),
•• za osrednjeslovensko in podravsko statistično regijo kot mestni re-
giji Ljubljane in Maribora (»approximation of the functional urban
zone«);
•• za četrtne in krajevne skupnosti znotraj obeh mest (»Sub-City Di-
stricts«) – zaradi kriterija velikosti (več od 5.000 do 40.000 prebi-
valcev) je bilo v Mariboru potrebno združevanje (SURS – kazalni-
ki/mesta, 2015) (Urban Audit – Methodological Handbook, 2004).
Podatki na ravni četrtnih in krajevnih skupnosti so objavljeni za 1991,
2001, 2002, 2003 in 2004, a nikakor ne vsi za vsa leta, pač pa večina le za
leto 2004, za večino ostalih let pa ne.1 Od demografskih podatkov so na
voljo:
• število prebivalcev, ločeno po spolu,
• starostni razredi prebivalcev (0–4, 5–14, 15–19, 20–24, 25–54, 55–
64, 65–74 in nad 75 let)
1 V projektu Urban Audit so se zbirali podatki za leta 1991, 1996, 2001 (ali temu bližnje leto, za katere-
ga so bili podatki dosegljivi) in 2004 (ali temu bližnje leto, za katerega so bili podatki dosegljivi).
