Page 22 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 22
Mestno prebivalstvo Slovenije
• število državljanov in posebej število tistih, ki so se rodili v tujini,
• število umrlih pred 65. letom in skupno število umrlih,
• število enočlanskih, upokojenskih gospodinjstev in gospodinjstev
v socialnih stanovanjih,
• število aktivnega prebivalstva ter s področja izobraževanja še
• število prebivalcev, starih od 15 do 64 let, glede na raven izobrazbe
in kvalifikacijo.
Vseh javno dostopnih podatkov na podatkovnem portalu SI-STAT je
sicer zelo veliko. Za obravnavanje mestnega prebivalstva na ravni posame-
znih mest(nih območij) so, poleg že omenjenih, primerni podatki, obja-
vljeni na ravni naselij. Teh pa je sorazmerno malo in zajemajo le nekaj te-
meljnih značilnosti. To, česar v podatkih v Statističnem letopisu na ravni
mestnih območij ni, so podatki o prebivalstvu po petletnih starostnih ra-
22 zredih. Podatki so na tej ravni podani ločeno po spolu in vsebujejo še in-
deks feminitete. Za demografsko analizo mestnega prebivalstva je tudi to
odločno premalo, zato smo morali za naše potrebe Statistični urad RS zap-
rositi za dostop do mikropodatkov.
Mikropodatke, ki so podani na ravni posamezne osebe ali posamezne-
ga demografskega dogodka, smo v tako imenovani varni sobi združevali na
ravni mestnih naselij oziroma drugih poljubno zamišljenih skupkov. Pri
delu z mikropodatki smo se soočili z zelo restriktivno politiko varovanja
»občutljivih« podatkov. Statistični urad RS raziskovalcem omogoča delo
s temi podatki bodisi s pomočjo oddaljenega dostopa bodisi z delom v že
omenjeni »varni sobi« v prostorih Statističnega urada. Rezultate izraču-
nov je mogoče dobiti (prenesti na svoj računalnik) šele potem, ko sodelav-
ci Statističnega urada preverijo, če v preglednicah ni prenizkih vrednos-
ti (običajno vse, manjše od 5), ki bi lahko pomenile razkritje »občutljivih
podatkov«. Pogosto se ščiti tudi podatke, za katere si ni mogoče zamisli-
ti nobenega utemeljenega razloga, zakaj bi ne smeli biti javni. Včasih zara-
di tega pri manjših prostorskih enotah pride do povsem nepotrebnega zak-
rivanja podatkov.
Pri delu v varni sobi pa smo se soočili tudi s problemom pri združeva-
nju podatkov. Za temeljne prostorske enote smo uporabili prostorske oko-
liše. To so osnovne in najmanjše nedeljene prostorske enote, ki jih ne sekajo
meje drugih prostorskih enot in imajo opredeljeno pripadnost višjim pro-
storskim enotam. Žal pa smo dobili podatke s šiframi prostorskih okolišev.
Te šifre se zaradi živahnega spreminjanja območij naselij in občin neprene-
homa spreminjajo. Ker nismo imeli ne časa ne sredstev za pretvarjanje šifer
med posameznimi leti, smo se bili prisiljeni sprijazniti z večjim ali manjšim
• število državljanov in posebej število tistih, ki so se rodili v tujini,
• število umrlih pred 65. letom in skupno število umrlih,
• število enočlanskih, upokojenskih gospodinjstev in gospodinjstev
v socialnih stanovanjih,
• število aktivnega prebivalstva ter s področja izobraževanja še
• število prebivalcev, starih od 15 do 64 let, glede na raven izobrazbe
in kvalifikacijo.
Vseh javno dostopnih podatkov na podatkovnem portalu SI-STAT je
sicer zelo veliko. Za obravnavanje mestnega prebivalstva na ravni posame-
znih mest(nih območij) so, poleg že omenjenih, primerni podatki, obja-
vljeni na ravni naselij. Teh pa je sorazmerno malo in zajemajo le nekaj te-
meljnih značilnosti. To, česar v podatkih v Statističnem letopisu na ravni
mestnih območij ni, so podatki o prebivalstvu po petletnih starostnih ra-
22 zredih. Podatki so na tej ravni podani ločeno po spolu in vsebujejo še in-
deks feminitete. Za demografsko analizo mestnega prebivalstva je tudi to
odločno premalo, zato smo morali za naše potrebe Statistični urad RS zap-
rositi za dostop do mikropodatkov.
Mikropodatke, ki so podani na ravni posamezne osebe ali posamezne-
ga demografskega dogodka, smo v tako imenovani varni sobi združevali na
ravni mestnih naselij oziroma drugih poljubno zamišljenih skupkov. Pri
delu z mikropodatki smo se soočili z zelo restriktivno politiko varovanja
»občutljivih« podatkov. Statistični urad RS raziskovalcem omogoča delo
s temi podatki bodisi s pomočjo oddaljenega dostopa bodisi z delom v že
omenjeni »varni sobi« v prostorih Statističnega urada. Rezultate izraču-
nov je mogoče dobiti (prenesti na svoj računalnik) šele potem, ko sodelav-
ci Statističnega urada preverijo, če v preglednicah ni prenizkih vrednos-
ti (običajno vse, manjše od 5), ki bi lahko pomenile razkritje »občutljivih
podatkov«. Pogosto se ščiti tudi podatke, za katere si ni mogoče zamisli-
ti nobenega utemeljenega razloga, zakaj bi ne smeli biti javni. Včasih zara-
di tega pri manjših prostorskih enotah pride do povsem nepotrebnega zak-
rivanja podatkov.
Pri delu v varni sobi pa smo se soočili tudi s problemom pri združeva-
nju podatkov. Za temeljne prostorske enote smo uporabili prostorske oko-
liše. To so osnovne in najmanjše nedeljene prostorske enote, ki jih ne sekajo
meje drugih prostorskih enot in imajo opredeljeno pripadnost višjim pro-
storskim enotam. Žal pa smo dobili podatke s šiframi prostorskih okolišev.
Te šifre se zaradi živahnega spreminjanja območij naselij in občin neprene-
homa spreminjajo. Ker nismo imeli ne časa ne sredstev za pretvarjanje šifer
med posameznimi leti, smo se bili prisiljeni sprijazniti z večjim ali manjšim
