Page 20 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 20
Mestno prebivalstvo Slovenije
ni avtobusni promet, kasneje pa so v tem pogledu povsem prevladali oseb-
ni avtomobili. Redna dnevna potovanja na delo čez pol Slovenije so, pred-
vsem po izgradnji avtocestnega omrežja, postala nekaj povsem običajnega.
Zato ni presenetljivo, da se ljudje, če le imajo možnost, priseljujejo v nase-
lja, iz katerih so (večja) zaposlitvena središča z osebnim prevozom dostop-
na v pol ure. To pomeni, da imajo lastno hišo (vrt), možnost vsakodnevne
rekreacije v naravi na eni strani, na drugi pa so dejavnosti, kot so delo, izo-
braževanje (kultura), oskrba in do določene mere tudi interakcija (social-
ni stiki), vezane na uporabo osebnega avtomobila in temu ustrezno (večjo)
porabo časa (in denarja), saj se večina teh dejavnosti odvija v mestu. V zve-
zi s tem si lahko upravičeno postavimo vprašanje, ali je nekdo, ki večji del
svojih dnevnih dejavnosti opravi v mestu, le manjšega pa v kraju bivanja, v
določenem smislu tudi »meščan«. V mestu dela, tam nakupuje, tja gre v
20 knjižnico, kino, gledališče, tam preživi več kot polovico dnevnega časa, ko
je buden. Ker pri takih opredelitvah običajno izhajamo iz naslova stalne-
ga prebivališča, je odgovor bržčas ne. Čeprav bi morda lahko po analogiji
s polkmeti opredelili tudi kategorijo polmestnega prebivalstva, to je prebi-
valstva, ki sicer živi zunaj mest, a je zaradi dela, oskrbe, izobraževanja in še
česa z mestom vsakodnevno tesno povezano. V mestu poteka večji del nje-
govih dnevnih dejavnosti, in to bistveno več, kot v kraju njegovega biva-
nja. Vendar ta razmislek zaenkrat puščamo ob strani, saj bi zahteval poseb-
no poglobljeno teoretično raziskavo, temelječo na podatkih, ki bi jih bilo
težko pridobiti.
Na tem mestu problem mestnosti prebivalstva izpostavljamo predvsem
zaradi tega, ker je to pomembno pri odločitvi, katere prebivalce vključiti
v raziskavo o prebivalstvenih značilnostih slovenskega mestnega prebival-
stva. Prvi od možnih odgovorov je, da tiste, ki po opredelitvi Statističnega
urada RS sestavljajo mestno prebivalstvo. A zaradi odprtih vprašanj o tem,
kako v današnjem času najustrezneje opredeliti mestno prebivalstvo, da bi
to tudi v demografskem smislu imelo jasno izražene drugačne značilnos-
ti, smo si za nalogo zadali preveriti še morebitne alternativne opredelitve.
Podatki o mestnem prebivalstvu Slovenije in njihova uporaba ter
obdelava
Podatke o prebivalstvu zbira in objavlja Statistični urad RS. V zadnjem le-
topisu (Statistični letopis Republike Slovenije 2013, 2014) so naslednje pre-
glednice s podatki na ravni mestnih območij:
• seznam mest in naselij mestnega območja s številom prebivalcev,
• prebivalstvo po spolu ter gospodinjstva in družine po tipu za popi-
sno leto 2011,
ni avtobusni promet, kasneje pa so v tem pogledu povsem prevladali oseb-
ni avtomobili. Redna dnevna potovanja na delo čez pol Slovenije so, pred-
vsem po izgradnji avtocestnega omrežja, postala nekaj povsem običajnega.
Zato ni presenetljivo, da se ljudje, če le imajo možnost, priseljujejo v nase-
lja, iz katerih so (večja) zaposlitvena središča z osebnim prevozom dostop-
na v pol ure. To pomeni, da imajo lastno hišo (vrt), možnost vsakodnevne
rekreacije v naravi na eni strani, na drugi pa so dejavnosti, kot so delo, izo-
braževanje (kultura), oskrba in do določene mere tudi interakcija (social-
ni stiki), vezane na uporabo osebnega avtomobila in temu ustrezno (večjo)
porabo časa (in denarja), saj se večina teh dejavnosti odvija v mestu. V zve-
zi s tem si lahko upravičeno postavimo vprašanje, ali je nekdo, ki večji del
svojih dnevnih dejavnosti opravi v mestu, le manjšega pa v kraju bivanja, v
določenem smislu tudi »meščan«. V mestu dela, tam nakupuje, tja gre v
20 knjižnico, kino, gledališče, tam preživi več kot polovico dnevnega časa, ko
je buden. Ker pri takih opredelitvah običajno izhajamo iz naslova stalne-
ga prebivališča, je odgovor bržčas ne. Čeprav bi morda lahko po analogiji
s polkmeti opredelili tudi kategorijo polmestnega prebivalstva, to je prebi-
valstva, ki sicer živi zunaj mest, a je zaradi dela, oskrbe, izobraževanja in še
česa z mestom vsakodnevno tesno povezano. V mestu poteka večji del nje-
govih dnevnih dejavnosti, in to bistveno več, kot v kraju njegovega biva-
nja. Vendar ta razmislek zaenkrat puščamo ob strani, saj bi zahteval poseb-
no poglobljeno teoretično raziskavo, temelječo na podatkih, ki bi jih bilo
težko pridobiti.
Na tem mestu problem mestnosti prebivalstva izpostavljamo predvsem
zaradi tega, ker je to pomembno pri odločitvi, katere prebivalce vključiti
v raziskavo o prebivalstvenih značilnostih slovenskega mestnega prebival-
stva. Prvi od možnih odgovorov je, da tiste, ki po opredelitvi Statističnega
urada RS sestavljajo mestno prebivalstvo. A zaradi odprtih vprašanj o tem,
kako v današnjem času najustrezneje opredeliti mestno prebivalstvo, da bi
to tudi v demografskem smislu imelo jasno izražene drugačne značilnos-
ti, smo si za nalogo zadali preveriti še morebitne alternativne opredelitve.
Podatki o mestnem prebivalstvu Slovenije in njihova uporaba ter
obdelava
Podatke o prebivalstvu zbira in objavlja Statistični urad RS. V zadnjem le-
topisu (Statistični letopis Republike Slovenije 2013, 2014) so naslednje pre-
glednice s podatki na ravni mestnih območij:
• seznam mest in naselij mestnega območja s številom prebivalcev,
• prebivalstvo po spolu ter gospodinjstva in družine po tipu za popi-
sno leto 2011,
