Page 54 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 54
Mestno prebivalstvo Slovenije
Na ta način so mesta in mestna naselja v Sloveniji tista naselja, ki:
• imajo 2.000 ali več prebivalcev,
• so mikro-, mezo- ali makrosredišča po metodologiji, ki so jo v svo-
ji raziskovalni nalogi razvili Ravbar in sodelavci, in
• so naselja znotraj mestnega območja po metodologiji Statističnega
urada RS.
Dejansko gre torej za izločitev posameznih statistično opredeljenih
mestnih območij (Pavlin et al., 2003), z velikostnim in funkcionalnim kri-
terijem. Na ta način je seznam 104 mestnih območij in 156 mestnih nase-
lij skrčil na 64 območij s skupno 123 naselji (v času, ko je bila delitev nare-
jena). Naj dodamo še, da je nekatera naselja, ki niso izpolnjevala kriterijev,
priključil bližnjim mestnim območjem, a je vprašanje, če se je pri tem res v
celoti držal »fiziognomskega kriterija« Pavlina in sodelavcev (2003). Tako
54 je namreč Kopru pridružil Ankaran, kar je po svoje nelogično in nikakor
ni posledica fiziognomske zlitosti obeh naselij, pač pa zgodovinsko pogoje-
nih katastrskih meja, zaradi katerih območje naselja Ankaran obsega dru-
gi pomol koprskega pristanišča. Ta je od prvega na območju naselja Koper
oddaljen približno 170 metrov. Bližina teh dveh pomolov je lahko edini
razlog za fiziognomsko zraščenost obeh naselij, a je treba vedeti, da je od
pomola do strnjeno pozidanih delov Ankarana še precej prostora, ki ga v
glavnem pokrivajo funkcionalne površine pristanišča (parkirišča za avto-
mobile). Tudi če upoštevamo te površine, je težko razumeti, zakaj ne bi po-
tem po enaki logiki Kopru pridružili še Bertokov, ki s svojo mejo tudi sega-
jo do drugega pomola. Najbližje stavbe v Serminu, ki spadajo pod Bertoke,
so od funkcionalnih površin pristanišča tudi oddaljene zgolj 50 metrov.
Logičnejša se nam zdi priključitev Bistrice pri Tržiču mestnemu ob-
močju Tržiča, Lesc mestnemu območju Radovljice, Koroške Bele Jeseni-
cam, Portoroža in Lucije Piranu in Solkana mestnemu območju Nove Go-
rice. Vprašljiva pa je pridružitev Šempetra v Savinjski dolini mestnemu
območju Žalca, saj je med strnjenima deloma teh dveh naselij več kot 2 ki-
lometra redko poseljenega prostora z nekaj več kot 20 hišnimi številkami,
rezdalja od strnjenega dela Šempetra do ločene skupine posameznih objek-
tov v smeri Žalca pa je večja od pol kilometra. O kakšni fiziognomski zraš-
čenosti teh dveh naselij torej ne more biti govora. Bistveno bolj bi bila upra-
vičena vključitev Vira v mestno območje Domžal, česar pa avtor ni naredil.
Tudi v tem primeru se torej pokaže, kako zahtevna naloga je opredeljevanje
mestnih naselij, še posebno če vključimo kriterij, ki ni preprosto merljiv in
pušča odprt prostor za subjektivno presojo.
Še eno opredelitev mestnih naselij iz zadnjega časa velja omeniti. Drob-
ne in sodelavci (2014) so se opredeljevanja lotili na podlagi morfološkega
Na ta način so mesta in mestna naselja v Sloveniji tista naselja, ki:
• imajo 2.000 ali več prebivalcev,
• so mikro-, mezo- ali makrosredišča po metodologiji, ki so jo v svo-
ji raziskovalni nalogi razvili Ravbar in sodelavci, in
• so naselja znotraj mestnega območja po metodologiji Statističnega
urada RS.
Dejansko gre torej za izločitev posameznih statistično opredeljenih
mestnih območij (Pavlin et al., 2003), z velikostnim in funkcionalnim kri-
terijem. Na ta način je seznam 104 mestnih območij in 156 mestnih nase-
lij skrčil na 64 območij s skupno 123 naselji (v času, ko je bila delitev nare-
jena). Naj dodamo še, da je nekatera naselja, ki niso izpolnjevala kriterijev,
priključil bližnjim mestnim območjem, a je vprašanje, če se je pri tem res v
celoti držal »fiziognomskega kriterija« Pavlina in sodelavcev (2003). Tako
54 je namreč Kopru pridružil Ankaran, kar je po svoje nelogično in nikakor
ni posledica fiziognomske zlitosti obeh naselij, pač pa zgodovinsko pogoje-
nih katastrskih meja, zaradi katerih območje naselja Ankaran obsega dru-
gi pomol koprskega pristanišča. Ta je od prvega na območju naselja Koper
oddaljen približno 170 metrov. Bližina teh dveh pomolov je lahko edini
razlog za fiziognomsko zraščenost obeh naselij, a je treba vedeti, da je od
pomola do strnjeno pozidanih delov Ankarana še precej prostora, ki ga v
glavnem pokrivajo funkcionalne površine pristanišča (parkirišča za avto-
mobile). Tudi če upoštevamo te površine, je težko razumeti, zakaj ne bi po-
tem po enaki logiki Kopru pridružili še Bertokov, ki s svojo mejo tudi sega-
jo do drugega pomola. Najbližje stavbe v Serminu, ki spadajo pod Bertoke,
so od funkcionalnih površin pristanišča tudi oddaljene zgolj 50 metrov.
Logičnejša se nam zdi priključitev Bistrice pri Tržiču mestnemu ob-
močju Tržiča, Lesc mestnemu območju Radovljice, Koroške Bele Jeseni-
cam, Portoroža in Lucije Piranu in Solkana mestnemu območju Nove Go-
rice. Vprašljiva pa je pridružitev Šempetra v Savinjski dolini mestnemu
območju Žalca, saj je med strnjenima deloma teh dveh naselij več kot 2 ki-
lometra redko poseljenega prostora z nekaj več kot 20 hišnimi številkami,
rezdalja od strnjenega dela Šempetra do ločene skupine posameznih objek-
tov v smeri Žalca pa je večja od pol kilometra. O kakšni fiziognomski zraš-
čenosti teh dveh naselij torej ne more biti govora. Bistveno bolj bi bila upra-
vičena vključitev Vira v mestno območje Domžal, česar pa avtor ni naredil.
Tudi v tem primeru se torej pokaže, kako zahtevna naloga je opredeljevanje
mestnih naselij, še posebno če vključimo kriterij, ki ni preprosto merljiv in
pušča odprt prostor za subjektivno presojo.
Še eno opredelitev mestnih naselij iz zadnjega časa velja omeniti. Drob-
ne in sodelavci (2014) so se opredeljevanja lotili na podlagi morfološkega
