Page 269 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 269
pod zemljo
številu obiskovalcev. V času binkoštnega slavja so imeli Postojnčani s svoji-
mi družinami v jamo prost vstop, kar pomeni, da tudi štetje samih vstopnic
ne prinese točnih podatkov. Takrat se v knjigo niso vpisovali niti tuji gosti.
Na ogled jame so prihajali turisti iz dežel Avstro-Ogrske, številnih evropskih
držav in tudi Indije ter Združenih držav Amerike (Kranjc, 2008, 15–16).68 Po
letu 1857 je bila uvedena še zlata knjiga za obiskovalce »modre krvi«, ki so jih
med letoma 1819 in 1914 našteli 103 (Shaw in Čuk, 2002).69
Dejavniki razvoja modernega turizma v kraških jamah
Razvoj modernega jamskega turizma v drugi polovici 19. stoletja je povezan
z modernizacijo v prometu, saj se je z novimi prevoznimi sredstvi možnost za
potovanje in obiskovanje kraških jam postopoma širila na širše družbene sloje.
Izgradnja južne železnice, ki je potekala od Dunaja do Trsta, je krajšala
razdalje, odpirala vrata gospodarskemu razvoju, poenotila trg, hkrati pa odpi-
rala nove možnosti za turistični razvoj krajev v bližini proge. Neposredno na
progi Dunaj–Trst sta bili Postojna in Postojnska jama, kar je obisku nedvom-
no igralo v prid. Izlet v Postojno je postal priljubljen predvsem pri Ljubljan-
čanih in Tržačanih. V Postojno so na ogled jame in človeške ribice vozili tudi
posebni izletniški vlaki oziroma vlaki za zabavo (Studen, 2006a, 29–30; Sav-
nik, 1958).
Gradnjo proge južne železnice, ki jo je načrtoval inženir Ermenegildo
Francesconi, je odobril cesarski odlok leta 1841. Za javnost je bil odsek Gra-
dec–Celje odprt leta 1846, 18. junija 1849 pa je iz Celja pripeljal prvi vlak do
Ljubljane. Od Ljubljane do Trsta (čez Kras) je bila proga speljana leta 1857.
Prva vagona s praznično okrašeno lokomotivo »Pirano« sta prispela v Trst
20. julija 1857. Uradna otvoritev proge za javni promet je bila 27. julija, ko je
vlak »Capo d'Istria« pripeljal v Trst njegovo veličanstvo, cesarja Franca Jože-
fa (Cvirn in Studen, 2001, 27–28).
Gradnja železnice je med ljudmi sprožala tako reakcije navdušenja kakor
tudi negodovanja, gradnja te novotarije je imela svoje zagovornike in nasprot-
nike. Slovensko časopisje je redno in z velikim zanimanjem sledilo novostim
in tehnološko inovativnim podvigom, kakor je bila železnica. Sledili so pote-
ku del drugod po Evropi ter opozarjali na spremembe v prometu ter o vplivih
na gospodarstvo in življenje ljudi, ki jih je železnica prinesla.
68 Leta 1825 so bile v knjigo vnešene nove rubrike za vpis rojstnega kraja, stalnega bivališča in poklica
(stanu) obiskovalca. Prva knjiga vsebuje vpise do leta 1834.
69 Med letoma 1819 in 1918 si je jamo ogledalo 525.407 obiskovalcev, med letoma 1918 in 1945
1.407.271, po letu 1945 pa preko 23 milijonov turistov. Dnevni rekord obiskov so zabeležili 8. avgu-
sta 1978 (12.025 obiskovalcev), največji letni obisk pa leta 1985 z 942.256 obiskovalci. Leta 2013 je šte-
vilo preseglo 35 milijonov.
269
številu obiskovalcev. V času binkoštnega slavja so imeli Postojnčani s svoji-
mi družinami v jamo prost vstop, kar pomeni, da tudi štetje samih vstopnic
ne prinese točnih podatkov. Takrat se v knjigo niso vpisovali niti tuji gosti.
Na ogled jame so prihajali turisti iz dežel Avstro-Ogrske, številnih evropskih
držav in tudi Indije ter Združenih držav Amerike (Kranjc, 2008, 15–16).68 Po
letu 1857 je bila uvedena še zlata knjiga za obiskovalce »modre krvi«, ki so jih
med letoma 1819 in 1914 našteli 103 (Shaw in Čuk, 2002).69
Dejavniki razvoja modernega turizma v kraških jamah
Razvoj modernega jamskega turizma v drugi polovici 19. stoletja je povezan
z modernizacijo v prometu, saj se je z novimi prevoznimi sredstvi možnost za
potovanje in obiskovanje kraških jam postopoma širila na širše družbene sloje.
Izgradnja južne železnice, ki je potekala od Dunaja do Trsta, je krajšala
razdalje, odpirala vrata gospodarskemu razvoju, poenotila trg, hkrati pa odpi-
rala nove možnosti za turistični razvoj krajev v bližini proge. Neposredno na
progi Dunaj–Trst sta bili Postojna in Postojnska jama, kar je obisku nedvom-
no igralo v prid. Izlet v Postojno je postal priljubljen predvsem pri Ljubljan-
čanih in Tržačanih. V Postojno so na ogled jame in človeške ribice vozili tudi
posebni izletniški vlaki oziroma vlaki za zabavo (Studen, 2006a, 29–30; Sav-
nik, 1958).
Gradnjo proge južne železnice, ki jo je načrtoval inženir Ermenegildo
Francesconi, je odobril cesarski odlok leta 1841. Za javnost je bil odsek Gra-
dec–Celje odprt leta 1846, 18. junija 1849 pa je iz Celja pripeljal prvi vlak do
Ljubljane. Od Ljubljane do Trsta (čez Kras) je bila proga speljana leta 1857.
Prva vagona s praznično okrašeno lokomotivo »Pirano« sta prispela v Trst
20. julija 1857. Uradna otvoritev proge za javni promet je bila 27. julija, ko je
vlak »Capo d'Istria« pripeljal v Trst njegovo veličanstvo, cesarja Franca Jože-
fa (Cvirn in Studen, 2001, 27–28).
Gradnja železnice je med ljudmi sprožala tako reakcije navdušenja kakor
tudi negodovanja, gradnja te novotarije je imela svoje zagovornike in nasprot-
nike. Slovensko časopisje je redno in z velikim zanimanjem sledilo novostim
in tehnološko inovativnim podvigom, kakor je bila železnica. Sledili so pote-
ku del drugod po Evropi ter opozarjali na spremembe v prometu ter o vplivih
na gospodarstvo in življenje ljudi, ki jih je železnica prinesla.
68 Leta 1825 so bile v knjigo vnešene nove rubrike za vpis rojstnega kraja, stalnega bivališča in poklica
(stanu) obiskovalca. Prva knjiga vsebuje vpise do leta 1834.
69 Med letoma 1819 in 1918 si je jamo ogledalo 525.407 obiskovalcev, med letoma 1918 in 1945
1.407.271, po letu 1945 pa preko 23 milijonov turistov. Dnevni rekord obiskov so zabeležili 8. avgu-
sta 1978 (12.025 obiskovalcev), največji letni obisk pa leta 1985 z 942.256 obiskovalci. Leta 2013 je šte-
vilo preseglo 35 milijonov.
269
