Page 270 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 270
turizem v avstrijskem primorju
Nov način potovanja je prispeval tudi k razmahu izletništva, sprva pred-
vsem pripadnikov plemiških in meščanskih družin. Priljubljena izletniška
točka za okoliške meščane je čedalje bolj postajal tudi Kras. Meščani so na
kraškem podeželju iskali oddih na svežem zraku in tam preživljali svoj prosti
čas. Na Krasu so radi letovali tudi petični gostje, kot na primer baron Albert
Rothschild, delničar južne železnice, ki je tja prišel iz zdravstvenih razlogov
in je v času zdravljenja stanoval v posebnem vlaku s spalnikom in kuhinjo. V
času svojega bivanja in zdravljenja na Krasu se je rad odpravljal tudi na izlete
v okolico (Rustja, 1997).
Na podlagi ohranjenih virov in že objavljenih podatkov o obiskovanju
kraških jam lahko v obdobju po izgradnji južne železnice oziroma v obdobju,
ko se je turizem na tem območju pričel intenzivneje razvijati (naraščanje šte-
vila gostov), preverjamo, ali je novo prometno sredstvo pozitivno vplivalo na
obisk v jamah, ki pa mu lahko sledimo le v Postojni. Škocjanske jame so se si-
cer nahajale v relativni bližini železniške postaje, saj je bil od Divače organizi-
ran nadaljnji prevoz do jame, vendar knjiga gostov, ki je bila uvedena leta 1819,
ni ohranjena. Ravno tako je bila Vilenica, čeprav ni bila v neposredni bližini
železniške proge, že historično zaradi svoje bližine prometno vezana na Trst,
vendar je njeno obiskovanje po »turističnem« odkritju Postojnske jame upa-
dlo in je bila vse do druge polovice 20. stoletja turistično »zapuščena«.
Tako lahko v glavnem sledimo le gostoti obiskovanja v Postojnski jami,
ki se je turistično razvijala od začetka 19. stoletja, zlasti po odkritju druge-
ga dela jame in začetku uradne turistične dejavnosti leta 1819. Število gostov
v jami je v letih pred izgradnjo železnice postopoma naraščalo, sicer s posa-
meznimi padci, ki so bili tudi posledica zunanjih dejavnikov (marčna revo-
lucija – manjši obisk leta 1848 in 1849). Z izgradnjo južne železnice pa so se
skrajšale razdalje med Postojno, Ljubljano, Dunajem in Trstom. Neposredni
namen gradnje železniških povezav sicer ni bilo spodbujanje turističnega ra-
zvoja, pa čeprav se je to posredno udejanjilo. Pretok tujih in domačih turistov
na Krasu, ki so obiskovali zlasti njegove podzemne jame, je postal hitrejši in
številčnejši. Potovanje do Postojne je postalo dostopnejše tudi manj premo-
žnim slojem prebivalstva, čeprav je z železnico obisk naraščal le postopoma.
Ob izgradnji južne železnice do končne postaje je opaziti večji obisk, ravno
tako naslednje leto, vendar so na število in gibanje obiskovalcev vplivali tudi
drugi dejavniki, kakor politične krize, vojne, epidemije, ki so, kljub ugodnim
prometnim povezavam, pomenile izpad dotoka turistov. Upad obiska opazi-
mo v primeru vojn leta 1859 in 1866. Na priljubljenost oziroma prepoznavnost
turistične destinacije je vplivala tudi promocija s posebnimi reklamami in po-
270
Nov način potovanja je prispeval tudi k razmahu izletništva, sprva pred-
vsem pripadnikov plemiških in meščanskih družin. Priljubljena izletniška
točka za okoliške meščane je čedalje bolj postajal tudi Kras. Meščani so na
kraškem podeželju iskali oddih na svežem zraku in tam preživljali svoj prosti
čas. Na Krasu so radi letovali tudi petični gostje, kot na primer baron Albert
Rothschild, delničar južne železnice, ki je tja prišel iz zdravstvenih razlogov
in je v času zdravljenja stanoval v posebnem vlaku s spalnikom in kuhinjo. V
času svojega bivanja in zdravljenja na Krasu se je rad odpravljal tudi na izlete
v okolico (Rustja, 1997).
Na podlagi ohranjenih virov in že objavljenih podatkov o obiskovanju
kraških jam lahko v obdobju po izgradnji južne železnice oziroma v obdobju,
ko se je turizem na tem območju pričel intenzivneje razvijati (naraščanje šte-
vila gostov), preverjamo, ali je novo prometno sredstvo pozitivno vplivalo na
obisk v jamah, ki pa mu lahko sledimo le v Postojni. Škocjanske jame so se si-
cer nahajale v relativni bližini železniške postaje, saj je bil od Divače organizi-
ran nadaljnji prevoz do jame, vendar knjiga gostov, ki je bila uvedena leta 1819,
ni ohranjena. Ravno tako je bila Vilenica, čeprav ni bila v neposredni bližini
železniške proge, že historično zaradi svoje bližine prometno vezana na Trst,
vendar je njeno obiskovanje po »turističnem« odkritju Postojnske jame upa-
dlo in je bila vse do druge polovice 20. stoletja turistično »zapuščena«.
Tako lahko v glavnem sledimo le gostoti obiskovanja v Postojnski jami,
ki se je turistično razvijala od začetka 19. stoletja, zlasti po odkritju druge-
ga dela jame in začetku uradne turistične dejavnosti leta 1819. Število gostov
v jami je v letih pred izgradnjo železnice postopoma naraščalo, sicer s posa-
meznimi padci, ki so bili tudi posledica zunanjih dejavnikov (marčna revo-
lucija – manjši obisk leta 1848 in 1849). Z izgradnjo južne železnice pa so se
skrajšale razdalje med Postojno, Ljubljano, Dunajem in Trstom. Neposredni
namen gradnje železniških povezav sicer ni bilo spodbujanje turističnega ra-
zvoja, pa čeprav se je to posredno udejanjilo. Pretok tujih in domačih turistov
na Krasu, ki so obiskovali zlasti njegove podzemne jame, je postal hitrejši in
številčnejši. Potovanje do Postojne je postalo dostopnejše tudi manj premo-
žnim slojem prebivalstva, čeprav je z železnico obisk naraščal le postopoma.
Ob izgradnji južne železnice do končne postaje je opaziti večji obisk, ravno
tako naslednje leto, vendar so na število in gibanje obiskovalcev vplivali tudi
drugi dejavniki, kakor politične krize, vojne, epidemije, ki so, kljub ugodnim
prometnim povezavam, pomenile izpad dotoka turistov. Upad obiska opazi-
mo v primeru vojn leta 1859 in 1866. Na priljubljenost oziroma prepoznavnost
turistične destinacije je vplivala tudi promocija s posebnimi reklamami in po-
270
