Page 96 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 96
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
Leta 2009 je sledil projekt DEHEMS26, v katerega je bilo vključenih 6 evropskih držav (Av-
strija, Italija, Nemčija, Poljska, Slovenija in Turčija). Njegov cilj je bil preučitev: i) dejavnikov
zgodnjega kariernega uspeha diplomantov v izbranih poklicnih področjih in področjih štu-
dija (med katerimi so tudi poslovne vede in ekonomija), ii) praks pridobivanja in uporabe po-
datkov o zaposljivosti diplomantov s strani visokošolskih institucij, iii) kako naj bi visokošol-
ske institucije slednje podatke uporabile za zagotavljanje kakovosti svojih storitev. V ta namen
so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z deležniki v visokem šolstvu, tj. strokovnjaki zno-
traj in izven institucij visokega šolstva. Z intervjuji pridobljeni podatki so bili kvalitativno
analizirani. Dodatno je bila na (sekundarnih) podatkih iz baz REFLEX in HEGESCO in
delno iz Eurostatove LFS baze izvedena opisno-statistična analiza, z ekonometričnimi me-
todami pa je bil ocenjen tudi vpliv izbranih dejavnikov na uspeh diplomantov na trgu dela.
Za Slovenijo in z vidika današnjega časa sta najbolj relevantni raziskavi, ki sta bili izvedeni v okvi-
ru projektov HEGESCO in DEHEMS. Opisno-statistična analiza podatkov v okviru projekta DE-
HEMS, ki je temeljila na podatki iz baz REFLEX in HEGESCO ter Eurostatove Ankete o delovni
sili, je za področje poslovnih ved in ekonomije pokazala, da (DEHEMS, 2009):
- slovenski diplomanti študijski program, ki so ga zaključili, ocenjujejo kot manj zahte-
ven kot v povprečju diplomanti vseh 18 držav, vključenih v analizo;
- so slovenski diplomanti po številu ur, namenjenih študiju, pri repu analiziranih držav
(od 18 držav se za njimi zvrstijo le diplomanti v Turčiji);
- je delež diplomantov, ki so v času študija vanj vložili več dela, kot je bilo potrebno
(zgolj) za izpolnitev obveznosti, nekoliko nižji (26 %) kot v povprečju za 18 analizira-
nih držav (31 %), relativno nizek pa je tudi delež diplomantov (38 %), ki so si v času štu-
dija prizadevali za najvišje ocene (povprečni delež za 18 držav je kar 51%);
- je na slovenskih visokošolskih ustanovah relativno velik poudarek na pisnem prever-
janju znanja in manjši poudarek na projektnem delu in reševanju problemskih nalog;
- Slovenija za povprečjem zaostaja tudi pri poklicni usmerjenosti študijskih programov;
- je Slovenija na repu (3. od zadaj) po svobodi študentov pri oblikovanju študijskih pro-
gramov (npr. skozi izbirnost vsebin);
- so slovenske poslovne in ekonomske fakultete po akademskem prestižu študijskih
programov 2. od zadaj;
- je seznanjenost delodajalcev v Sloveniji s študijskimi programi med najslabšimi v
obravnavani skupini držav (slabše sta se odrezali zgolj Turčija in Estonija).
Pa poglejmo še rezultate anketne raziskave, ki se nanašajo na povezavo med visokošol-
skim študijem poslovnih ved ter ekonomije in trgom dela (DEHEMS, 2009):27
- delež slovenskih diplomantov, ki so v času visokošolskega študija nekaj časa preživeli
v tujini, je precej nižji (5 %) od povprečnega deleža za 18 držav (12 %);
- delež slovenskih diplomantov, ki so v času študija pridobili s študijem povezane delov-
ne izkušnje (62 %), je visoko nad povprečjem opazovanih držav (44 %), kar gre pripi-
sati zlasti delu preko študentskih servisov;
26 DEHEMS je akronim za Network for the Development of Higher Education Management Systems. Več
informacij je dostopnih na spletni strani: http://www.dehems-project.eu.
27 Vsi rezultati se nanašajo na diplomante visokošolskega študija s področja poslovnih ved in ekonomije.
94
Leta 2009 je sledil projekt DEHEMS26, v katerega je bilo vključenih 6 evropskih držav (Av-
strija, Italija, Nemčija, Poljska, Slovenija in Turčija). Njegov cilj je bil preučitev: i) dejavnikov
zgodnjega kariernega uspeha diplomantov v izbranih poklicnih področjih in področjih štu-
dija (med katerimi so tudi poslovne vede in ekonomija), ii) praks pridobivanja in uporabe po-
datkov o zaposljivosti diplomantov s strani visokošolskih institucij, iii) kako naj bi visokošol-
ske institucije slednje podatke uporabile za zagotavljanje kakovosti svojih storitev. V ta namen
so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z deležniki v visokem šolstvu, tj. strokovnjaki zno-
traj in izven institucij visokega šolstva. Z intervjuji pridobljeni podatki so bili kvalitativno
analizirani. Dodatno je bila na (sekundarnih) podatkih iz baz REFLEX in HEGESCO in
delno iz Eurostatove LFS baze izvedena opisno-statistična analiza, z ekonometričnimi me-
todami pa je bil ocenjen tudi vpliv izbranih dejavnikov na uspeh diplomantov na trgu dela.
Za Slovenijo in z vidika današnjega časa sta najbolj relevantni raziskavi, ki sta bili izvedeni v okvi-
ru projektov HEGESCO in DEHEMS. Opisno-statistična analiza podatkov v okviru projekta DE-
HEMS, ki je temeljila na podatki iz baz REFLEX in HEGESCO ter Eurostatove Ankete o delovni
sili, je za področje poslovnih ved in ekonomije pokazala, da (DEHEMS, 2009):
- slovenski diplomanti študijski program, ki so ga zaključili, ocenjujejo kot manj zahte-
ven kot v povprečju diplomanti vseh 18 držav, vključenih v analizo;
- so slovenski diplomanti po številu ur, namenjenih študiju, pri repu analiziranih držav
(od 18 držav se za njimi zvrstijo le diplomanti v Turčiji);
- je delež diplomantov, ki so v času študija vanj vložili več dela, kot je bilo potrebno
(zgolj) za izpolnitev obveznosti, nekoliko nižji (26 %) kot v povprečju za 18 analizira-
nih držav (31 %), relativno nizek pa je tudi delež diplomantov (38 %), ki so si v času štu-
dija prizadevali za najvišje ocene (povprečni delež za 18 držav je kar 51%);
- je na slovenskih visokošolskih ustanovah relativno velik poudarek na pisnem prever-
janju znanja in manjši poudarek na projektnem delu in reševanju problemskih nalog;
- Slovenija za povprečjem zaostaja tudi pri poklicni usmerjenosti študijskih programov;
- je Slovenija na repu (3. od zadaj) po svobodi študentov pri oblikovanju študijskih pro-
gramov (npr. skozi izbirnost vsebin);
- so slovenske poslovne in ekonomske fakultete po akademskem prestižu študijskih
programov 2. od zadaj;
- je seznanjenost delodajalcev v Sloveniji s študijskimi programi med najslabšimi v
obravnavani skupini držav (slabše sta se odrezali zgolj Turčija in Estonija).
Pa poglejmo še rezultate anketne raziskave, ki se nanašajo na povezavo med visokošol-
skim študijem poslovnih ved ter ekonomije in trgom dela (DEHEMS, 2009):27
- delež slovenskih diplomantov, ki so v času visokošolskega študija nekaj časa preživeli
v tujini, je precej nižji (5 %) od povprečnega deleža za 18 držav (12 %);
- delež slovenskih diplomantov, ki so v času študija pridobili s študijem povezane delov-
ne izkušnje (62 %), je visoko nad povprečjem opazovanih držav (44 %), kar gre pripi-
sati zlasti delu preko študentskih servisov;
26 DEHEMS je akronim za Network for the Development of Higher Education Management Systems. Več
informacij je dostopnih na spletni strani: http://www.dehems-project.eu.
27 Vsi rezultati se nanašajo na diplomante visokošolskega študija s področja poslovnih ved in ekonomije.
94
