Page 47 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 47
Analiza študijskih programov
Fakultete za turistične študije – Turistice
Univerze na Primorskem
Triangulacija stališč in mnenj deležnikov
Janez Mekinc, Gorazd Sedmak,
Katarina Mušič, Gordana Ivankovič
Uvod
Pomembna naloga visokošolskega zavoda, ki sistematično skrbi za kakovost in evalvacijo
študijskih programov, mora biti poznavanje, razumevanje in usklajevanje potreb interesnih
skupin. Poglobitev v poznavanje teh različnih interesnih skupin in meril, ki jih uporablja-
jo za presojo kakovosti, je pri iskanju odgovorov na filozofsko vprašanje o naravi kakovo-
sti morda boljši prijem kakor tisti, pri katerem merila kakovosti postavljamo v skladu z eno
samo definicijo kakovosti (npr. tisto, ki jo prispevata strokovna javnost ali delodajalci). Gre
za ozaveščanje različnih interesnih skupin in priznavanje pravice, da imajo različne per-
spektive ter v skladu z njimi oblikujejo definicije kakovosti (Harvey in Green, 1993). Ven-
dar gre za zelo zahteven proces – pomen, ki ga različne interesne skupine pripisujejo posa-
meznim dejavnikom kakovosti študijskih programov, se lahko med interesnimi skupinami
in celo v isti skupini zelo razlikuje – npr. med hotelirji, organizatorji potovanj itd. (Fried-
man in Miles, 2006). Nevarnost pri spreminjanju študijskih programov je prevlada stališč
ene interesne skupine nad drugimi (Apple, 2003; Laval, 2005). Gre za vprašanje, na kate-
rega odgovor lahko najdejo oblikovalci študijskih programov le v sodelovanju z vsemi in-
teresnimi skupinami. V procesu sodelovanja se interesne skupine preoblikujejo v dinamič-
ne deležnike oblikovanja in izvajanja študijskih programov. Pri opredeljevanju kakovosti si
s pomočjo dinamičnih deležnikov izobraževanja pomagamo iskati odgovore na vprašanja,
kako ravnati tedaj, ko so interesi različnih interesnih skupin med seboj navzkrižni. Katere
interese in vrednote uvrstiti v nastajajoče opredelitve kakovosti? Ti modeli opozarjajo, da
je upoštevanje interesne narave opredelitev kakovosti pomembno, vendar ne tudi zadostno,
če želimo premoščati morebitno konfliktnost interesov. Zgolj upoštevanje interesne rela-
tivnosti v opredeljevanju kakovosti namreč lahko pripelje do tega, da bodo interesne skupi-
ne, ki imajo družbeno moč, svoje interese lahko uresničile, ne da bi upoštevale interese dru-
gih interesnih skupin (Apple, 2003; Laval, 2005). V svoji analizi lastnosti interesnih skupin
so Mitchell, Angle in Wood (1997) pokazali, da normativna teza legitimnosti interesov še
ne zagotavlja, da bodo legitimni interesi neke interesne skupine tudi uresničeni. Ena naj-
45
Fakultete za turistične študije – Turistice
Univerze na Primorskem
Triangulacija stališč in mnenj deležnikov
Janez Mekinc, Gorazd Sedmak,
Katarina Mušič, Gordana Ivankovič
Uvod
Pomembna naloga visokošolskega zavoda, ki sistematično skrbi za kakovost in evalvacijo
študijskih programov, mora biti poznavanje, razumevanje in usklajevanje potreb interesnih
skupin. Poglobitev v poznavanje teh različnih interesnih skupin in meril, ki jih uporablja-
jo za presojo kakovosti, je pri iskanju odgovorov na filozofsko vprašanje o naravi kakovo-
sti morda boljši prijem kakor tisti, pri katerem merila kakovosti postavljamo v skladu z eno
samo definicijo kakovosti (npr. tisto, ki jo prispevata strokovna javnost ali delodajalci). Gre
za ozaveščanje različnih interesnih skupin in priznavanje pravice, da imajo različne per-
spektive ter v skladu z njimi oblikujejo definicije kakovosti (Harvey in Green, 1993). Ven-
dar gre za zelo zahteven proces – pomen, ki ga različne interesne skupine pripisujejo posa-
meznim dejavnikom kakovosti študijskih programov, se lahko med interesnimi skupinami
in celo v isti skupini zelo razlikuje – npr. med hotelirji, organizatorji potovanj itd. (Fried-
man in Miles, 2006). Nevarnost pri spreminjanju študijskih programov je prevlada stališč
ene interesne skupine nad drugimi (Apple, 2003; Laval, 2005). Gre za vprašanje, na kate-
rega odgovor lahko najdejo oblikovalci študijskih programov le v sodelovanju z vsemi in-
teresnimi skupinami. V procesu sodelovanja se interesne skupine preoblikujejo v dinamič-
ne deležnike oblikovanja in izvajanja študijskih programov. Pri opredeljevanju kakovosti si
s pomočjo dinamičnih deležnikov izobraževanja pomagamo iskati odgovore na vprašanja,
kako ravnati tedaj, ko so interesi različnih interesnih skupin med seboj navzkrižni. Katere
interese in vrednote uvrstiti v nastajajoče opredelitve kakovosti? Ti modeli opozarjajo, da
je upoštevanje interesne narave opredelitev kakovosti pomembno, vendar ne tudi zadostno,
če želimo premoščati morebitno konfliktnost interesov. Zgolj upoštevanje interesne rela-
tivnosti v opredeljevanju kakovosti namreč lahko pripelje do tega, da bodo interesne skupi-
ne, ki imajo družbeno moč, svoje interese lahko uresničile, ne da bi upoštevale interese dru-
gih interesnih skupin (Apple, 2003; Laval, 2005). V svoji analizi lastnosti interesnih skupin
so Mitchell, Angle in Wood (1997) pokazali, da normativna teza legitimnosti interesov še
ne zagotavlja, da bodo legitimni interesi neke interesne skupine tudi uresničeni. Ena naj-
45
