Page 49 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 49
analiza študijskih programov fakultete za turistične študije – turistice
vsebine programov, razvoja pedagoških orodij, organizacije izobraževalnih inštitucij, do
ukrepov države. »Raziskovanje učinkovitosti izobraževanja je temeljno spremenilo naš na-
čin mišljenja, vpeljalo novo terminologijo in zagotovilo, da v dobrem ali slabem izobraže-
valni sistem nikoli več ne bo enak« (MacBeath, 2004, 19).
Kot kaže raziskava Lewisove (2005), pa deležniki v turističnem gospodarstvu kažejo
interes tudi po kadru z vodstvenimi kompetencami, socialnimi veščinami in spretnostmi,
razširjenim razumevanjem turizma in samostojnim ter holističnim načinom razmišljanja.
Torej obstaja tudi interes po tako imenovanih socialnih kompetencah. Te študentje pri-
dobivajo v pedagoškem procesu na podlagi osebnega zgleda izvajalcev, prevzemanjem od-
govornosti za uspešnost pri študiju, organizacijske kulture fakultete, ki temelji na etičnih
načelih in pozitivnih vrednotah in primerov dobrih praks. Odvisne so od osebnega razvo-
ja posameznika ter njegove vzgoje, vendar pa so aplikativne na vseh področjih dela (Ster-
giou et al., 2008, Morris Paris, 2011). Razvoj študijskih programov turizma je v uravnote-
ženju med poklicnimi in akademskimi, strokovnimi in raziskovalnimi kompetencami ter
nadgradnji profila študenta s ključnimi socialnimi kompetencami. Na konferenci v Veliki
Britaniji leta 1994 v organizaciji Zveze za visokošolsko izobraževanju v turizmu (ATHE)
so identificirali 7 ključnih področij znanja, ki zagotavljajo uravnoteženo poučevanje kom-
petenc bodočim diplomantom turizma. Te so: razumevanje pomena in narave turizma;
struktura turističnega gospodarstva; dimenzije turizma in problematike merjenja; pomen
in vpliv turizma; marketing v turizmu; načrtovanje in razvoj turizma, politike in manage-
ment (Fidgeon, 2010). Teh sedem področij narekuje kompetenčna področja, na katerih so
naj bi bile oblikovane vsebine posameznih predmetov.
Visokošolski študij turizma v Sloveniji
V okviru študije smo upoštevali določila različnih zakonov in podzakonskih aktov, ki
opredeljujejo kakovost v visokem šolstvu na različnih področjih delovanja zavodov in siste-
ma visokega izobraževanja. Zakona, na katerih temelji kakovost v visokem šolstvu, sta Za-
kon o visokem šolstvu ter Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih. V procesu izvajanja
kakovosti pomembno vplivajo tudi določila Zakona o splošnem upravnem postopku. Te-
meljni predpis, ki vsebinsko opredeljuje standarde kakovosti v visokem šolstvu, so Merila
za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev. Načine prehodov med štu-
dijskimi programi, kot enega od temeljnih elementov kakovosti v visokem šolstvu, oprede-
ljujejo Merila za prehode med študijskimi programi. Enako pomembna elementa kakovosti
pa so tudi kreditno vrednotenje študijskih programov in standardi za izvolitve v nazive , ki
jih opredeljujejo Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS in Mini-
malni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in viso-
košolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih.
Standardi kakovosti v visokem šolstvu v RS temeljijo na Evropskih standardih za zu-
nanje zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ter Evropskih standardih agencije za zuna-
nje zagotavljanje kakovosti, ki jih je sprejelo Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti
v visokem šolstvu (ENQA). Članica združenja je tudi NAKVIS.
Praprotnik Gomzijeva (2009) je kot znanja, ki so pomembna za sodobno slovensko
turistično gospodarstvo, opredelila: informacijske tehnologije, zmožnost vzpostavljanja in
obvladovanja novih potniških povezav s primerom nizkocenovnih letov in sposobnost hit-
47
vsebine programov, razvoja pedagoških orodij, organizacije izobraževalnih inštitucij, do
ukrepov države. »Raziskovanje učinkovitosti izobraževanja je temeljno spremenilo naš na-
čin mišljenja, vpeljalo novo terminologijo in zagotovilo, da v dobrem ali slabem izobraže-
valni sistem nikoli več ne bo enak« (MacBeath, 2004, 19).
Kot kaže raziskava Lewisove (2005), pa deležniki v turističnem gospodarstvu kažejo
interes tudi po kadru z vodstvenimi kompetencami, socialnimi veščinami in spretnostmi,
razširjenim razumevanjem turizma in samostojnim ter holističnim načinom razmišljanja.
Torej obstaja tudi interes po tako imenovanih socialnih kompetencah. Te študentje pri-
dobivajo v pedagoškem procesu na podlagi osebnega zgleda izvajalcev, prevzemanjem od-
govornosti za uspešnost pri študiju, organizacijske kulture fakultete, ki temelji na etičnih
načelih in pozitivnih vrednotah in primerov dobrih praks. Odvisne so od osebnega razvo-
ja posameznika ter njegove vzgoje, vendar pa so aplikativne na vseh področjih dela (Ster-
giou et al., 2008, Morris Paris, 2011). Razvoj študijskih programov turizma je v uravnote-
ženju med poklicnimi in akademskimi, strokovnimi in raziskovalnimi kompetencami ter
nadgradnji profila študenta s ključnimi socialnimi kompetencami. Na konferenci v Veliki
Britaniji leta 1994 v organizaciji Zveze za visokošolsko izobraževanju v turizmu (ATHE)
so identificirali 7 ključnih področij znanja, ki zagotavljajo uravnoteženo poučevanje kom-
petenc bodočim diplomantom turizma. Te so: razumevanje pomena in narave turizma;
struktura turističnega gospodarstva; dimenzije turizma in problematike merjenja; pomen
in vpliv turizma; marketing v turizmu; načrtovanje in razvoj turizma, politike in manage-
ment (Fidgeon, 2010). Teh sedem področij narekuje kompetenčna področja, na katerih so
naj bi bile oblikovane vsebine posameznih predmetov.
Visokošolski študij turizma v Sloveniji
V okviru študije smo upoštevali določila različnih zakonov in podzakonskih aktov, ki
opredeljujejo kakovost v visokem šolstvu na različnih področjih delovanja zavodov in siste-
ma visokega izobraževanja. Zakona, na katerih temelji kakovost v visokem šolstvu, sta Za-
kon o visokem šolstvu ter Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih. V procesu izvajanja
kakovosti pomembno vplivajo tudi določila Zakona o splošnem upravnem postopku. Te-
meljni predpis, ki vsebinsko opredeljuje standarde kakovosti v visokem šolstvu, so Merila
za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev. Načine prehodov med štu-
dijskimi programi, kot enega od temeljnih elementov kakovosti v visokem šolstvu, oprede-
ljujejo Merila za prehode med študijskimi programi. Enako pomembna elementa kakovosti
pa so tudi kreditno vrednotenje študijskih programov in standardi za izvolitve v nazive , ki
jih opredeljujejo Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS in Mini-
malni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in viso-
košolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih.
Standardi kakovosti v visokem šolstvu v RS temeljijo na Evropskih standardih za zu-
nanje zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ter Evropskih standardih agencije za zuna-
nje zagotavljanje kakovosti, ki jih je sprejelo Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti
v visokem šolstvu (ENQA). Članica združenja je tudi NAKVIS.
Praprotnik Gomzijeva (2009) je kot znanja, ki so pomembna za sodobno slovensko
turistično gospodarstvo, opredelila: informacijske tehnologije, zmožnost vzpostavljanja in
obvladovanja novih potniških povezav s primerom nizkocenovnih letov in sposobnost hit-
47
