Page 90 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 90
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
ja v povprečju okoli 10-%. Kljub povečevanju priliva novih diplomantov na trg dela je pov-
prečna donosnost v obdobju 1994–2001 naraščala. Ob nadaljnjem povečevanju števila no-
vih diplomantov v obdobju 2001–2008 pa se je pričela stopnja donosa zniževati. Slednje
kaže, da rast povpraševanja po terciarno izobraženem kadru ni dohajala njegove rastoče po-
nudbe, ali pa je prišlo do strukturne neusklajenosti, tj. neskladja med znanjem, veščinami
in kompetencami novih diplomantov ter potrebami gospodarskih in drugih ustanov (ali
kombinacije obojega). A plače diplomantov terciarnega študija ne kažejo, da je nasičenost
trga (enako) prisotna na vseh področjih študija.
Med najbolj donosnimi področji študija so bili znanost in matematika ter družbene
vede, poslovne vede in pravo. Donosnost študija družbenih ved, poslovnih ved ali prava je
torej bila višja od donosnosti inženirskih poklicev (tj. področja tehnike, proizvodnih teh-
nologij in gradbeništva), ki sicer – skladno z nižjo stopnjo brezposelnosti in višjo zaposle-
nostjo diplomantov ter anketami med delodajalci – veljajo za bolj iskane, celo deficitarne.
Med njimi je sicer najbolj donosen študij prava, ekonomija in poslovne vede pa nekoliko
manj, a vseeno bolj kot študij organizacijskih ved (Polanec in Bartolj, 2011). Ne glede na nji-
hov velik delež med registrirano brezposelnimi (Slika 27) torej obstaja precejšnje povpraše-
vanje po diplomantih ekonomskih in poslovnih ved s konkretnimi, specialnimi znanji in
veščinami, ki jih delodajalci nadpovprečno dobro nadgradijo. Najnižje donosnosti v obliki
višje neto plače so deležni diplomanti s področja kmetijstva in veterine.
Med vrstami študijskih programov so bili najbolj donosni magistrski študijski progra-
mi, stopnja donosnosti doktorskega študija pa je bila razmeroma nizka.
V letu 2009 je bila stopnja zasebne in družbene neto donosnosti terciarnega izobra-
ževanja (v primerjavi z nižjo, sekundarno ravnjo izobrazbe) v Sloveniji nad povprečjem
OECD (OECD, 2013, 126).
Preglednica 7: Privatna donosnost izobraževanja v Sloveniji, ocenjena na osnovi neto plač,
1994–2008 (v %).
Ravni študija 1994 Moški 2008 Ženske
2-letni dodiplomski študij 2001 1994 2001 2008
4-letni dodiplomski študij 9,3 9,7
Magisterij 9,8 11,1 9,6 7,7 11,0 10,0
Doktorat 10,8 11,1 14,8 9,4 11,3 9,9
Povprečje* 11,9 17,4 6,6 11,3 18,2 16,1
Področja študija (4-letni dodiplomski študij) 9,7 8,9 9,9 9,3 8,3 6,3
Izobraževanje 11,4 8,5 11,3 10,2
Umetnost in humanistika 5,9 6,7
Družbene vede, poslovne vede in pravo 8,3 8,7 7,6 6,5 9,5 9,3
Naravoslovje, matematika in računalništvo 11,6 9,9 9,8 7,6 10,3 9,5
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 9,3 11,7 9,6 10,8 11,8 10,2
Kmetijstvo in veterinarstvo 8,1 11,4 9,5 8,0 11,2 10,2
Zdravstvo in sociala 9,6 9,9 8,0 7,3 8,9 8,7
10,8 10,1 11,0 7,7 9,5 7,9
13,8 9,9 12,3 9,6
Opomba: *Povprečna donosnost je tehtana z deleži zaposlenih.
Vir: Bartolj, Ahčan, Feldin in Polanec (2012, 16).
88
ja v povprečju okoli 10-%. Kljub povečevanju priliva novih diplomantov na trg dela je pov-
prečna donosnost v obdobju 1994–2001 naraščala. Ob nadaljnjem povečevanju števila no-
vih diplomantov v obdobju 2001–2008 pa se je pričela stopnja donosa zniževati. Slednje
kaže, da rast povpraševanja po terciarno izobraženem kadru ni dohajala njegove rastoče po-
nudbe, ali pa je prišlo do strukturne neusklajenosti, tj. neskladja med znanjem, veščinami
in kompetencami novih diplomantov ter potrebami gospodarskih in drugih ustanov (ali
kombinacije obojega). A plače diplomantov terciarnega študija ne kažejo, da je nasičenost
trga (enako) prisotna na vseh področjih študija.
Med najbolj donosnimi področji študija so bili znanost in matematika ter družbene
vede, poslovne vede in pravo. Donosnost študija družbenih ved, poslovnih ved ali prava je
torej bila višja od donosnosti inženirskih poklicev (tj. področja tehnike, proizvodnih teh-
nologij in gradbeništva), ki sicer – skladno z nižjo stopnjo brezposelnosti in višjo zaposle-
nostjo diplomantov ter anketami med delodajalci – veljajo za bolj iskane, celo deficitarne.
Med njimi je sicer najbolj donosen študij prava, ekonomija in poslovne vede pa nekoliko
manj, a vseeno bolj kot študij organizacijskih ved (Polanec in Bartolj, 2011). Ne glede na nji-
hov velik delež med registrirano brezposelnimi (Slika 27) torej obstaja precejšnje povpraše-
vanje po diplomantih ekonomskih in poslovnih ved s konkretnimi, specialnimi znanji in
veščinami, ki jih delodajalci nadpovprečno dobro nadgradijo. Najnižje donosnosti v obliki
višje neto plače so deležni diplomanti s področja kmetijstva in veterine.
Med vrstami študijskih programov so bili najbolj donosni magistrski študijski progra-
mi, stopnja donosnosti doktorskega študija pa je bila razmeroma nizka.
V letu 2009 je bila stopnja zasebne in družbene neto donosnosti terciarnega izobra-
ževanja (v primerjavi z nižjo, sekundarno ravnjo izobrazbe) v Sloveniji nad povprečjem
OECD (OECD, 2013, 126).
Preglednica 7: Privatna donosnost izobraževanja v Sloveniji, ocenjena na osnovi neto plač,
1994–2008 (v %).
Ravni študija 1994 Moški 2008 Ženske
2-letni dodiplomski študij 2001 1994 2001 2008
4-letni dodiplomski študij 9,3 9,7
Magisterij 9,8 11,1 9,6 7,7 11,0 10,0
Doktorat 10,8 11,1 14,8 9,4 11,3 9,9
Povprečje* 11,9 17,4 6,6 11,3 18,2 16,1
Področja študija (4-letni dodiplomski študij) 9,7 8,9 9,9 9,3 8,3 6,3
Izobraževanje 11,4 8,5 11,3 10,2
Umetnost in humanistika 5,9 6,7
Družbene vede, poslovne vede in pravo 8,3 8,7 7,6 6,5 9,5 9,3
Naravoslovje, matematika in računalništvo 11,6 9,9 9,8 7,6 10,3 9,5
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 9,3 11,7 9,6 10,8 11,8 10,2
Kmetijstvo in veterinarstvo 8,1 11,4 9,5 8,0 11,2 10,2
Zdravstvo in sociala 9,6 9,9 8,0 7,3 8,9 8,7
10,8 10,1 11,0 7,7 9,5 7,9
13,8 9,9 12,3 9,6
Opomba: *Povprečna donosnost je tehtana z deleži zaposlenih.
Vir: Bartolj, Ahčan, Feldin in Polanec (2012, 16).
88
