Page 91 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 91
trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
Zaposljivosti diplomantov
Uvod v aktualnost področja zaposljivosti
Zaposljivost je eden od pomembnejši ciljev družbeno-gospodarskih strategij, ki jih zasledu-
jejo nacionalne in nadnacionalne institucije. Je eden od štirih stebrov16 Evropske strategije
zaposlovanja (angl. European Employment Strategy, v nadaljevanju EES), ki je bila sprejeta
leta 1997 in za tem večkrat obnovljena (Eurofound 2010b). Zaposljivost je bila prepoznana
kot eno od ključnih področij, ki se jim je potrebno posvetiti za doseganje zaposlitvenih ci-
ljev strategije za razvoj Evrope v obdobju 2000–2010, imenovane Lizbonska strategija. Med
cilji nove strategije evropskega razvoja v obdobju 2010–2020, imenovane Evropa 202017, se
zaposljivost pojavi implicitno, in sicer v sklopu cilja 75-% zaposlenosti prebivalstva med 20.
do 64. letom starosti in v sklopu dvojnega cilja glede izidov izobraževanja (tj. znižanje dele-
ža mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja, pod 10 % in zvišanje deleža oseb med
30. in 34. letom s terciarno izobrazbo na vsaj 40 %). Tudi v smernicah za izvajanje najnovej-
še evropske strategije razvoja je zaposljivost vsebovana posredno, in sicer v naslednjih treh
smernicah od skupno desetih:
- Povečanje udeležbe žensk in moških na trgu dela, zmanjšanje strukturne brezposelnosti
in spodbujanje kakovosti delovnih mest (Smernica 7);
- Razvijanje usposobljene delovne sile, ki ustreza potrebam trga dela, ter spodbujanje vse-
življenjskega učenja (Smernica 8);
- Izboljšanje kakovosti in uspešnosti izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja na
vseh ravneh ter spodbujanje vključevanja v terciarno ali temu enakovredno izobraževa-
nje (Smernica 9).
Smernici 8 in 9 sta vključeni v aktualni Strateški okvir Evropske unije (EU) za izo-
braževanje in usposabljanje (Strategic Framework for Education and Training 2020, v na-
daljevanju ET 2020), ki v slopu desetletne strategije usmerja države članice EU pri razvoju
nacionalnih sistemov izobraževanja ter poklicnega usposabljanja in pri doseganju skupnih
ciljev. Med ključnimi cilji sodelovanja držav EU na področju izobraževanja in usposablja-
16 Štirje stebri smernic za zaposlovanje (in uresničevanje EES) iz leta 1999 so: prilagodljivost, podjetništvo, enake
možnosti in zaposljivost. Leta 2003 so jih v luči širitve EU in večjih regionalnih razlik nadomestili trije cilji: zapo-
slenost, povečevanje kakovosti in produktivnosti dela ter krepitev socialne kohezije in vključenosti.
17 Strategija Evropa 2020 (sprejeta 3. 3. 2010) je desetletna strategija za razvoj socialno-tržnega gospodarstva
Evropske unije. Kot tri prioritete postavlja vzdrževanje: i) pametne rasti (tj. razvoj gospodarstva, ki temelji na
znanju in inovacijah), ii) trajnostne rasti (tj. spodbujanja bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospo-
darneje izkorišča vire) in iii) vključujoče rasti (tj. utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi
socialno in teritorialno kohezijo). Zastavljenih je pet sklopov merljivih ciljev EU za leto 2020, po katerih se bodo
ravnale tudi posamezne članice EU:
- 75-% zaposlenost prebivalstva v starosti od 20 do 64 let;
- namenitev 3 % BDP letno za raziskave in razvoj do leta 2020;
- 20/20/20 na področju podnebja in energetike, vključno z zmanjšanjem emisij za 30 % pod ugodnimi po-
goji;
- znižanje deleža mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja, pod 10 % in zvišanja deleža oseb med
30. in 34. letom s terciarno izobrazbo na vsaj 40 %;
- znižanje revščine, ki naj bi do leta 2020 ogrožala 20 milijonov ljudi manj kot desetletje prej.
Cilji, ki so med seboj povezani, služijo kot usmeritve za ukrepe nacionalnih politik in kot merila njihove uspešno-
sti. Na nacionalni in na evropski ravni je treba te cilje podpreti z vrsto ukrepov.
89
Zaposljivosti diplomantov
Uvod v aktualnost področja zaposljivosti
Zaposljivost je eden od pomembnejši ciljev družbeno-gospodarskih strategij, ki jih zasledu-
jejo nacionalne in nadnacionalne institucije. Je eden od štirih stebrov16 Evropske strategije
zaposlovanja (angl. European Employment Strategy, v nadaljevanju EES), ki je bila sprejeta
leta 1997 in za tem večkrat obnovljena (Eurofound 2010b). Zaposljivost je bila prepoznana
kot eno od ključnih področij, ki se jim je potrebno posvetiti za doseganje zaposlitvenih ci-
ljev strategije za razvoj Evrope v obdobju 2000–2010, imenovane Lizbonska strategija. Med
cilji nove strategije evropskega razvoja v obdobju 2010–2020, imenovane Evropa 202017, se
zaposljivost pojavi implicitno, in sicer v sklopu cilja 75-% zaposlenosti prebivalstva med 20.
do 64. letom starosti in v sklopu dvojnega cilja glede izidov izobraževanja (tj. znižanje dele-
ža mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja, pod 10 % in zvišanje deleža oseb med
30. in 34. letom s terciarno izobrazbo na vsaj 40 %). Tudi v smernicah za izvajanje najnovej-
še evropske strategije razvoja je zaposljivost vsebovana posredno, in sicer v naslednjih treh
smernicah od skupno desetih:
- Povečanje udeležbe žensk in moških na trgu dela, zmanjšanje strukturne brezposelnosti
in spodbujanje kakovosti delovnih mest (Smernica 7);
- Razvijanje usposobljene delovne sile, ki ustreza potrebam trga dela, ter spodbujanje vse-
življenjskega učenja (Smernica 8);
- Izboljšanje kakovosti in uspešnosti izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja na
vseh ravneh ter spodbujanje vključevanja v terciarno ali temu enakovredno izobraževa-
nje (Smernica 9).
Smernici 8 in 9 sta vključeni v aktualni Strateški okvir Evropske unije (EU) za izo-
braževanje in usposabljanje (Strategic Framework for Education and Training 2020, v na-
daljevanju ET 2020), ki v slopu desetletne strategije usmerja države članice EU pri razvoju
nacionalnih sistemov izobraževanja ter poklicnega usposabljanja in pri doseganju skupnih
ciljev. Med ključnimi cilji sodelovanja držav EU na področju izobraževanja in usposablja-
16 Štirje stebri smernic za zaposlovanje (in uresničevanje EES) iz leta 1999 so: prilagodljivost, podjetništvo, enake
možnosti in zaposljivost. Leta 2003 so jih v luči širitve EU in večjih regionalnih razlik nadomestili trije cilji: zapo-
slenost, povečevanje kakovosti in produktivnosti dela ter krepitev socialne kohezije in vključenosti.
17 Strategija Evropa 2020 (sprejeta 3. 3. 2010) je desetletna strategija za razvoj socialno-tržnega gospodarstva
Evropske unije. Kot tri prioritete postavlja vzdrževanje: i) pametne rasti (tj. razvoj gospodarstva, ki temelji na
znanju in inovacijah), ii) trajnostne rasti (tj. spodbujanja bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospo-
darneje izkorišča vire) in iii) vključujoče rasti (tj. utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi
socialno in teritorialno kohezijo). Zastavljenih je pet sklopov merljivih ciljev EU za leto 2020, po katerih se bodo
ravnale tudi posamezne članice EU:
- 75-% zaposlenost prebivalstva v starosti od 20 do 64 let;
- namenitev 3 % BDP letno za raziskave in razvoj do leta 2020;
- 20/20/20 na področju podnebja in energetike, vključno z zmanjšanjem emisij za 30 % pod ugodnimi po-
goji;
- znižanje deleža mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja, pod 10 % in zvišanja deleža oseb med
30. in 34. letom s terciarno izobrazbo na vsaj 40 %;
- znižanje revščine, ki naj bi do leta 2020 ogrožala 20 milijonov ljudi manj kot desetletje prej.
Cilji, ki so med seboj povezani, služijo kot usmeritve za ukrepe nacionalnih politik in kot merila njihove uspešno-
sti. Na nacionalni in na evropski ravni je treba te cilje podpreti z vrsto ukrepov.
89
