Page 93 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 93
trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
Slika 31: Cilji prenove visokošolskega izobraževanja.
Vir: European Commission/EACEA/Eurydice, 2013.
Koncept zaposljivosti
V uporabi so različne bolj ali manj široke definicije zaposljivosti. V ožjem smislu zaposljivost
pomeni zmožnost posameznika, da najde zaposlitev oziroma se zaposli (Eurofound, 2010a;
Garrouste in Rodrigues, 2012, 18) ter zmožnost, da zaposlitev obdrži in v njej napreduje
(Green idr. 2013, 4). Širša, bolj celovita pa je opredelitev zaposljivosti kot zmožnosti prido-
bitve primerne zaposlitve ali samozaposlitve, ohranitve zaposlitve in premikov znotraj trga
dela (Working Group on Employability 2009, 5) oziroma kombinacije dejavnikov, ki po-
samezniku omogočajo zaposlitev, ohranitev zaposlitve in napredovanje v okviru poklicne
kariere (CEDEFOP 2008; Green et al., 2013, 1). Gre za kompleksen koncept, ki vključuje
znanja in veščine, odnos oziroma naravnanost in motivacijo. Poleg osebnih dejavnikov ter
politike izobraževanja in usposabljanja na zaposljivost vplivajo vsaj še zakonodajna uredi-
tev trga dela, demografija, struktura gospodarstva in splošna gospodarska situacija (Garro-
uste in Rodrigues, 2012, 7).
Pojem zaposljivost pa ni povsem dorečen in se je spreminjal skozi čas. V začetku 20.
stoletja se je termin uporabljal za označevanje pripravljenosti in zmožnosti za delo. V 50.
in 60. letih 20. stoletja se je razprava osredotočila na razkorak med delovnimi zmožnost-
mi družbeno, fizično, umsko ali kako drugače prikrajšanih oseb ter zahtevah na delovnem
mestu oziroma na trgu dela. V 60. letih se je vnela razprava o regionalnem oziroma lokal-
nem razkoraku med ponudbo dela in povpraševanjem po delu, pri čemer se je zaposljivost
pojasnjevalo kot pričakovano verjetnost, s katero posameznik, ki išče delo, to tudi najde. V
70. letih se je začel razvoj programov aktivne politike trga dela, ki so bili usmerjeni v po-
večanje zaposljivosti v smislu obsega in stabilnosti zaposlitve oseb, ki so bile vključene v te
programe, ter višine plačila za njihovo delo. V 80. letih se je začelo zaposljivost posamezni-
ka bolj jasno povezovati z njegovo samoiniciativnostjo pri razvoju veščin in pletenju soci-
91
Slika 31: Cilji prenove visokošolskega izobraževanja.
Vir: European Commission/EACEA/Eurydice, 2013.
Koncept zaposljivosti
V uporabi so različne bolj ali manj široke definicije zaposljivosti. V ožjem smislu zaposljivost
pomeni zmožnost posameznika, da najde zaposlitev oziroma se zaposli (Eurofound, 2010a;
Garrouste in Rodrigues, 2012, 18) ter zmožnost, da zaposlitev obdrži in v njej napreduje
(Green idr. 2013, 4). Širša, bolj celovita pa je opredelitev zaposljivosti kot zmožnosti prido-
bitve primerne zaposlitve ali samozaposlitve, ohranitve zaposlitve in premikov znotraj trga
dela (Working Group on Employability 2009, 5) oziroma kombinacije dejavnikov, ki po-
samezniku omogočajo zaposlitev, ohranitev zaposlitve in napredovanje v okviru poklicne
kariere (CEDEFOP 2008; Green et al., 2013, 1). Gre za kompleksen koncept, ki vključuje
znanja in veščine, odnos oziroma naravnanost in motivacijo. Poleg osebnih dejavnikov ter
politike izobraževanja in usposabljanja na zaposljivost vplivajo vsaj še zakonodajna uredi-
tev trga dela, demografija, struktura gospodarstva in splošna gospodarska situacija (Garro-
uste in Rodrigues, 2012, 7).
Pojem zaposljivost pa ni povsem dorečen in se je spreminjal skozi čas. V začetku 20.
stoletja se je termin uporabljal za označevanje pripravljenosti in zmožnosti za delo. V 50.
in 60. letih 20. stoletja se je razprava osredotočila na razkorak med delovnimi zmožnost-
mi družbeno, fizično, umsko ali kako drugače prikrajšanih oseb ter zahtevah na delovnem
mestu oziroma na trgu dela. V 60. letih se je vnela razprava o regionalnem oziroma lokal-
nem razkoraku med ponudbo dela in povpraševanjem po delu, pri čemer se je zaposljivost
pojasnjevalo kot pričakovano verjetnost, s katero posameznik, ki išče delo, to tudi najde. V
70. letih se je začel razvoj programov aktivne politike trga dela, ki so bili usmerjeni v po-
večanje zaposljivosti v smislu obsega in stabilnosti zaposlitve oseb, ki so bile vključene v te
programe, ter višine plačila za njihovo delo. V 80. letih se je začelo zaposljivost posamezni-
ka bolj jasno povezovati z njegovo samoiniciativnostjo pri razvoju veščin in pletenju soci-
91
