Page 94 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 94
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
alnih mrež na delovnem mestu, saj je vse to pomembno za uspešnost na trgu dela v smislu
zaposlitve ali menjave delovnega mesta za bolj ustrezno ali zaželeno. Hkrati se je (ob pri-
znavanju pomena samoiniciativnosti) krepilo stališče, da je zaposljivost posameznika odvi-
sna tudi od splošnega družbeno-gospodarskega okolja. V razmerah visoke splošne stopnje
brezposelnosti je posameznik težje zaposljiv kot v razmerah gospodarske prosperitete. Pri-
ložnosti in možnosti posameznika za aktivno vključitev na trg dela sooblikujejo poleg insti-
tucij trga dela tudi druga zakonodaja, ostale institucije ter splošna gospodarska gibanja, ki
vplivajo na absorpcijske spodobnosti trga dela. V Evropi pa se v zadnjem obdobju zasledova-
nja politike prožne varnosti (angl. flexicurity) na trgu dela zaposljivost povezuje tudi s pro-
žnostjo in prilagodljivostjo posameznika v smislu prilagajanja načina, časa, kraja in pravne
oblike dela potrebam podjetij (CBI, 1999, v McQuaid in Lindsay, 2005, 202). Zaposljivost
posameznika je torej odvisna od interakcije več dejavnikov: od osebnih dejavnikov, do in-
stitucij, politik in makroekonomskih gibanj ter – kar je prav tako pomembno – od organi-
zacij, ki lahko z izobraževanji, usposabljanji ter organizacijsko kulturo pomembno vplivajo
na zaposljivost delavcev (Gazier, 2001; McQuaid in Lindsay, 2005, 197–201). Če povzame-
mo, koncept zaposljivosti je v zgodnjem razvoju koncepta temeljil na veščinah in zmožno-
stih posameznika, danes pa vse bolj upošteva širši krog dejavnikov, med katerimi so tudi
samoiniciativnost, družbena omrežja, (makro)ekonomske institucije in politike, splošno
gospodarsko gibanje ter politika in kultura delodajalskih organizacij.
Mednarodne analize zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov
visokošolskega študija
Za preučevanje zaposljivosti diplomantov in njenih dejavnikov potrebujemo različne po-
datke, ki jih obstoječe (ustaljene) večnacionalne podatkovne baze podatkov na ravni posame-
znikov ali gospodinjstev ne vsebujejo. Med pogosto uporabljenimi podatkovnimi bazami
za spremljanje trga dela na ravni EU sta Anketa Skupnosti o delovni sili (angl. Communi-
ty Labour Force Survey, LFS) in Panel gospodinjstev Evropske skupnosti (angl. European
Community Household Panel, ECHP)21, ki ju dopolnjujejo baze, izdelane na osnovi speci-
aliziranih raziskav, kot so Raziskava o permanentnem poklicnem usposabljanju (angl. Con-
tinuing Vocational Training Survey, CVTS) ali raziskave Evropske fundacije za izboljšanje
življenjskih in delovnih pogojev (angl. European Foundation for the Improvement of Li-
ving and Working Conditions, Eurofound). Nobena od teh raziskav pa ne vsebuje podat-
kov o študijskih, obštudijskih in poštudijskih aktivnostih in naporih diplomantov, prido-
bljenih kompetencah, njihovi motivaciji in aspiraciji za študij in podobno, zaradi česar je za
preučevanje zaposlenosti in zaposljivosti mladih potrebno dodatno zbiranje podatkov o di-
plomantih. Vseevropski raziskavi, ki sta se lotili izziva pridobivanja in analiziranja medna-
rodno primerljivih podatkov o študiju in karierni poti diplomantov visokošolskega študija,
sta CHEERS (ki se je izvajala v obdobju 1997–2000) in REFLEX (2004–2007).
Projekt CHEERS22, v katerem je sodelovalo 13 držav, je preučeval povezave med viso-
kim šolstvom in rezultati diplomantov na trgu dela, pri čemer se je osredotočil na teme kot
so: proces študija, pridobljene kompetence (po samooceni), prehod iz izobraževanja na trg
21 Na osnovi te baze se izdeluje Statistika Evropske unije o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC).
22 CHEERS je akronim za Careers after Higher Education: a European Research Study. V raziskavi so sodelovale:
Avstrija, Češka, Finska, Francija, Islandija, Italija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Španija, Švedska, Velika Bri-
tanija in Japonska. Več informacij je dosegljivih na: http://www.uni-kassel.de/wz1/TSEREGS/sum_e.htm.
92
alnih mrež na delovnem mestu, saj je vse to pomembno za uspešnost na trgu dela v smislu
zaposlitve ali menjave delovnega mesta za bolj ustrezno ali zaželeno. Hkrati se je (ob pri-
znavanju pomena samoiniciativnosti) krepilo stališče, da je zaposljivost posameznika odvi-
sna tudi od splošnega družbeno-gospodarskega okolja. V razmerah visoke splošne stopnje
brezposelnosti je posameznik težje zaposljiv kot v razmerah gospodarske prosperitete. Pri-
ložnosti in možnosti posameznika za aktivno vključitev na trg dela sooblikujejo poleg insti-
tucij trga dela tudi druga zakonodaja, ostale institucije ter splošna gospodarska gibanja, ki
vplivajo na absorpcijske spodobnosti trga dela. V Evropi pa se v zadnjem obdobju zasledova-
nja politike prožne varnosti (angl. flexicurity) na trgu dela zaposljivost povezuje tudi s pro-
žnostjo in prilagodljivostjo posameznika v smislu prilagajanja načina, časa, kraja in pravne
oblike dela potrebam podjetij (CBI, 1999, v McQuaid in Lindsay, 2005, 202). Zaposljivost
posameznika je torej odvisna od interakcije več dejavnikov: od osebnih dejavnikov, do in-
stitucij, politik in makroekonomskih gibanj ter – kar je prav tako pomembno – od organi-
zacij, ki lahko z izobraževanji, usposabljanji ter organizacijsko kulturo pomembno vplivajo
na zaposljivost delavcev (Gazier, 2001; McQuaid in Lindsay, 2005, 197–201). Če povzame-
mo, koncept zaposljivosti je v zgodnjem razvoju koncepta temeljil na veščinah in zmožno-
stih posameznika, danes pa vse bolj upošteva širši krog dejavnikov, med katerimi so tudi
samoiniciativnost, družbena omrežja, (makro)ekonomske institucije in politike, splošno
gospodarsko gibanje ter politika in kultura delodajalskih organizacij.
Mednarodne analize zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov
visokošolskega študija
Za preučevanje zaposljivosti diplomantov in njenih dejavnikov potrebujemo različne po-
datke, ki jih obstoječe (ustaljene) večnacionalne podatkovne baze podatkov na ravni posame-
znikov ali gospodinjstev ne vsebujejo. Med pogosto uporabljenimi podatkovnimi bazami
za spremljanje trga dela na ravni EU sta Anketa Skupnosti o delovni sili (angl. Communi-
ty Labour Force Survey, LFS) in Panel gospodinjstev Evropske skupnosti (angl. European
Community Household Panel, ECHP)21, ki ju dopolnjujejo baze, izdelane na osnovi speci-
aliziranih raziskav, kot so Raziskava o permanentnem poklicnem usposabljanju (angl. Con-
tinuing Vocational Training Survey, CVTS) ali raziskave Evropske fundacije za izboljšanje
življenjskih in delovnih pogojev (angl. European Foundation for the Improvement of Li-
ving and Working Conditions, Eurofound). Nobena od teh raziskav pa ne vsebuje podat-
kov o študijskih, obštudijskih in poštudijskih aktivnostih in naporih diplomantov, prido-
bljenih kompetencah, njihovi motivaciji in aspiraciji za študij in podobno, zaradi česar je za
preučevanje zaposlenosti in zaposljivosti mladih potrebno dodatno zbiranje podatkov o di-
plomantih. Vseevropski raziskavi, ki sta se lotili izziva pridobivanja in analiziranja medna-
rodno primerljivih podatkov o študiju in karierni poti diplomantov visokošolskega študija,
sta CHEERS (ki se je izvajala v obdobju 1997–2000) in REFLEX (2004–2007).
Projekt CHEERS22, v katerem je sodelovalo 13 držav, je preučeval povezave med viso-
kim šolstvom in rezultati diplomantov na trgu dela, pri čemer se je osredotočil na teme kot
so: proces študija, pridobljene kompetence (po samooceni), prehod iz izobraževanja na trg
21 Na osnovi te baze se izdeluje Statistika Evropske unije o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC).
22 CHEERS je akronim za Careers after Higher Education: a European Research Study. V raziskavi so sodelovale:
Avstrija, Češka, Finska, Francija, Islandija, Italija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Španija, Švedska, Velika Bri-
tanija in Japonska. Več informacij je dosegljivih na: http://www.uni-kassel.de/wz1/TSEREGS/sum_e.htm.
92
