Page 261 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 261
Gastronomska ponudba v zadnjih dveh desetletjih 1. Gastronomska ponuda tijekom posljednja dva de-
19. stoletja setljeća 19. stoljeća
Pod vplivom razvoja železniške povezave Istre z avstri- Pod utjecajem razvoja željezničke povezanosti Istre s
jsko monarhijo in z razvojem turističnih gibanj na obal- austrijskom monarhijom i razvojem turističkih kretanja,
nem področju istrskega polotoka se je začela razvijati tudi na obalnom dijelu istarskog poluotoka počela se razvijati
gostinska ponudba, ki se je prilagajala sodobnim popot- i ugostiteljska ponuda koja se prilagođavala suvremenim
nikom s konca 19. stoletja. Popotnikom, ki so prihajali na putnicima s kraja 19. stoljeća. Putnicima koji su dolazili
Opatijsko riviero, Brione in zahodno obalo Istre, je bilo na Opatijsku rivijeru, Brijune i zapadnu obalu Istre bila
treba ponuditi tudi hrano, zato se je ponudba prilagajala je potrebna i prehrana, stoga se ponuda prilagođavala
potrebam takratnih gostov. Gostinska ponudba se je raz- potrebama koje su tadašnji gosti u destinacijama imali.
vijala že od nekdaj, tako za lokalno prebivalstvo kot tudi Ugostiteljska ponuda Istre razvijala se od davnina kako
za popotnike, ki jim je bila Istra vedno zanimiva desti- za lokalno stanovništvo tako i za putnike kojima je Istra
nacija. Po Štambuku6 so bili prvi gostinski obrati znani oduvijek bila zanimljiva destinacija, pa se tako prema
že v rimski dobi, in sicer ob pomembnih in prometnejših Štambuku6 prvi skromni ugostiteljski objekti za prehranu
poteh ter v večjih naseljenih krajih. V srednjem veku so i piće javljaju još u rimsko doba, i to uz važnije i promet-
obstajali domovi za namestitev popotnikov in romar- nije putove i u većim naseljenim mjestima. U feudalno
jev v samostanih in gradovih, bila pa so tudi cehovska doba postoje domovi za smještaj putnika i hodočasnika u
prenočišča, tako imenovani hospitali (hospiciji). V tem samostanima i gradovima, kao i cehovska prenoćišta, tzv.
času se gostinstvo vse bolj razvija kot samostojna obrt v hospiciji. U to doba sve se više razvija ugostiteljstvo kao
mestih in večjih središčih. samostalan obrt u gradovima i većim centrima.
Istrski polotok je skozi zgodovino ponujal različne Istarski poluotok pružao je tijekom povijesti različite
možnosti prehrane. Pričujoča raziskava obravnava ob- mogućnosti prehrane, ali za ovo istraživanje promatra
dobje od sredine 19. stoletja do današnjih dni, naleteli se razdoblje od sredine 19. st. do današnjih dana, pa na-
pa smo na podatek, da je že prej, natančneje leta 1813, ilazimo na podatak da je i ranije, točnije 1813. godine,
v Opatiji oz. na znani Opatijski rivieri obstajala gostilna u Opatiji, tj. na poznatoj Opatijskoj rivijeri, krajem 19. i
Josipa Jurkovića, leta 1820 pa krčmarja Matije Dujmića.7 početkom 20. st. postojala gostionica Josipa Jurkovića,
Muzur navaja, da Heinrich von Noe na Dunaju v svojem 1820. krčmara Matije Dujmića7. Nadalje, Muzur ističe
vodniku ob koncu 19. stoletja kot najstarejšo gostilno v da Heinrich von Noe u svom vodiču u Beču krajem 19.
Opatiji omenja Osterio alla piazza (slv. Gostilno na trgu) st. kao najstariju u Opatiji ističe gostionicu Osteria alla
ali Borovico na Škrbićima. Druga gostilna, ki jo omenja piazza (hrv. Gostionica na trgu) ili Borovicu na Škrbići-
Salvator, je Osteria all'ancora (slv. Gostilna pri sidru), ki ma. Druga gostionica koju Salvator spominje je Osteria
jo locira nedaleč od Palazza – do južnih železnic je to all'ancora (hrv. Gostiona kod sidra) te je smješta nedaleko
največja zgradba v Opatiji, drugače pa je to bil »kapitanski od Palazza – do Južnih željeznica to je najveća zgrada u
dom« s pergolo. Leta 1843 je bil lastnik gostilne v Opatiji Opatiji, a inače, to je kapetanski dom s pergolom, a 1843.
namreč kapitan Ivan Tomašić.8 To dokazuje, da so kraji še godine kapetan Ivan Tomašić postaje vlasnik gostionice u
pred začetkom intenzivnejšega turističnega razvoja imeli Opatiji8. Time se potvrđuje da su mjesta i prije početka in-
gostinske obrate, v katerih so se popotniki pa tudi domači tenzivnog turističkog razvoja imala ugostiteljske objekte
prebivalci lahko okrepčali. Folo9 glede na podatke iz reg- u kojima su putnicima, ali i domaćem stanovništvu, nudili
istra trgovskega in industrijskega poslovanja iz leta 1852 okrepu. Folo9 prema podacima registra trgovačkog i indu-
navaja, da je Rovinj imel: 2 slaščičarja, 2 gostilničarja, strijskog poslovanja iz 1852. godine navodi da je Rovinj
261
19. stoletja setljeća 19. stoljeća
Pod vplivom razvoja železniške povezave Istre z avstri- Pod utjecajem razvoja željezničke povezanosti Istre s
jsko monarhijo in z razvojem turističnih gibanj na obal- austrijskom monarhijom i razvojem turističkih kretanja,
nem področju istrskega polotoka se je začela razvijati tudi na obalnom dijelu istarskog poluotoka počela se razvijati
gostinska ponudba, ki se je prilagajala sodobnim popot- i ugostiteljska ponuda koja se prilagođavala suvremenim
nikom s konca 19. stoletja. Popotnikom, ki so prihajali na putnicima s kraja 19. stoljeća. Putnicima koji su dolazili
Opatijsko riviero, Brione in zahodno obalo Istre, je bilo na Opatijsku rivijeru, Brijune i zapadnu obalu Istre bila
treba ponuditi tudi hrano, zato se je ponudba prilagajala je potrebna i prehrana, stoga se ponuda prilagođavala
potrebam takratnih gostov. Gostinska ponudba se je raz- potrebama koje su tadašnji gosti u destinacijama imali.
vijala že od nekdaj, tako za lokalno prebivalstvo kot tudi Ugostiteljska ponuda Istre razvijala se od davnina kako
za popotnike, ki jim je bila Istra vedno zanimiva desti- za lokalno stanovništvo tako i za putnike kojima je Istra
nacija. Po Štambuku6 so bili prvi gostinski obrati znani oduvijek bila zanimljiva destinacija, pa se tako prema
že v rimski dobi, in sicer ob pomembnih in prometnejših Štambuku6 prvi skromni ugostiteljski objekti za prehranu
poteh ter v večjih naseljenih krajih. V srednjem veku so i piće javljaju još u rimsko doba, i to uz važnije i promet-
obstajali domovi za namestitev popotnikov in romar- nije putove i u većim naseljenim mjestima. U feudalno
jev v samostanih in gradovih, bila pa so tudi cehovska doba postoje domovi za smještaj putnika i hodočasnika u
prenočišča, tako imenovani hospitali (hospiciji). V tem samostanima i gradovima, kao i cehovska prenoćišta, tzv.
času se gostinstvo vse bolj razvija kot samostojna obrt v hospiciji. U to doba sve se više razvija ugostiteljstvo kao
mestih in večjih središčih. samostalan obrt u gradovima i većim centrima.
Istrski polotok je skozi zgodovino ponujal različne Istarski poluotok pružao je tijekom povijesti različite
možnosti prehrane. Pričujoča raziskava obravnava ob- mogućnosti prehrane, ali za ovo istraživanje promatra
dobje od sredine 19. stoletja do današnjih dni, naleteli se razdoblje od sredine 19. st. do današnjih dana, pa na-
pa smo na podatek, da je že prej, natančneje leta 1813, ilazimo na podatak da je i ranije, točnije 1813. godine,
v Opatiji oz. na znani Opatijski rivieri obstajala gostilna u Opatiji, tj. na poznatoj Opatijskoj rivijeri, krajem 19. i
Josipa Jurkovića, leta 1820 pa krčmarja Matije Dujmića.7 početkom 20. st. postojala gostionica Josipa Jurkovića,
Muzur navaja, da Heinrich von Noe na Dunaju v svojem 1820. krčmara Matije Dujmića7. Nadalje, Muzur ističe
vodniku ob koncu 19. stoletja kot najstarejšo gostilno v da Heinrich von Noe u svom vodiču u Beču krajem 19.
Opatiji omenja Osterio alla piazza (slv. Gostilno na trgu) st. kao najstariju u Opatiji ističe gostionicu Osteria alla
ali Borovico na Škrbićima. Druga gostilna, ki jo omenja piazza (hrv. Gostionica na trgu) ili Borovicu na Škrbići-
Salvator, je Osteria all'ancora (slv. Gostilna pri sidru), ki ma. Druga gostionica koju Salvator spominje je Osteria
jo locira nedaleč od Palazza – do južnih železnic je to all'ancora (hrv. Gostiona kod sidra) te je smješta nedaleko
največja zgradba v Opatiji, drugače pa je to bil »kapitanski od Palazza – do Južnih željeznica to je najveća zgrada u
dom« s pergolo. Leta 1843 je bil lastnik gostilne v Opatiji Opatiji, a inače, to je kapetanski dom s pergolom, a 1843.
namreč kapitan Ivan Tomašić.8 To dokazuje, da so kraji še godine kapetan Ivan Tomašić postaje vlasnik gostionice u
pred začetkom intenzivnejšega turističnega razvoja imeli Opatiji8. Time se potvrđuje da su mjesta i prije početka in-
gostinske obrate, v katerih so se popotniki pa tudi domači tenzivnog turističkog razvoja imala ugostiteljske objekte
prebivalci lahko okrepčali. Folo9 glede na podatke iz reg- u kojima su putnicima, ali i domaćem stanovništvu, nudili
istra trgovskega in industrijskega poslovanja iz leta 1852 okrepu. Folo9 prema podacima registra trgovačkog i indu-
navaja, da je Rovinj imel: 2 slaščičarja, 2 gostilničarja, strijskog poslovanja iz 1852. godine navodi da je Rovinj
261
