Page 33 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 33
ditov), z namenom, da bi zadovoljili pričakovanja priljeva46. Ta godina predstavlja i godinu intenzivnih in-
tujih zahtevnejših in tudi finančno močnejših turistov. vesticija u infrastrukturu (također s pomoću namjenskih
Pomembno vlogo pri tem je imela Gostinska zbornica za državnih kredita) da bi se zadovoljila očekivanja stranih
okraj Koper,47 ki je bila zadolžena za razvoj turističnega zahtjevnijih, kao i financijskih bogatijih turista (devizni
gospodarstva na regionalni ravni. Med drugim je zbornica priljev). Važnu je ulogu u tome imala Ugostiteljska ko-
izvajala desetletne načrte razvoja in investicij, povezanih mora za okrug Kopar47, koja je bila zadužena za razvoj
s kompletno turistično infrastrukturo vključno z izo- turističkog gospodarstva na regionalnoj razini. Između
braževanjem (usposabljanjem) mladih ter svetovanjem. ostalog, komora je provodila desetogodišnje planove
Posledično se je, tudi zaradi sistematičnega delovanja, razvoja i investicija povezane s kompletnom turističkom
promet tako nastanitvenega kot prehrambnega gostinstva infrastrukturom, uključujući školovanje (osposobljavanje)
naglo večal. Podobne pomembne premike opazimo tudi v mladih te savjetovanje. Posljedično, a i zahvaljujući su-
hrvaškem delu Istre. stavnom djelovanju, naglo se povećao promet smještajnog
i prehrambenog ugostiteljstva. Važni pomaci uočeni su i u
Ne glede na to kot enega ključnih dogodkov za turizem hrvatskom dijelu Istre.
Socijalistične Federativne Republike Jugoslavije štejemo
leto 1962, ko je na zasedanju 4. plenuma Centralnega Bez obzira na navedeno, kao jedan od još ranijih ključnih
komiteja zveze komunistov Jugoslavije (CK ZKJ) v Be- događaja za turizam Socijalističke Federativne Republike
ogradu takratna politična oblast določila pomen turizma Jugoslavije bilježimo 1962. godinu, kada je na zasjedanju
za nadaljnji družbeno-politični razvoj države. Četudi ni 4. plenuma Centralnog komiteta saveza komunista Ju-
postal primarna panoga, so začeli vanj vlagati znatna goslavije (CK SKJ) u Beogradu tadašnja politička vlast
sredstva; leta 1964 je bil sprejet sedemletni razvojni načrt odredila značenje turizma za daljnji društveno-politički
turizma, pri čemer je dodatno spodbudo pomenilo tudi razvoj države. Iako nije postao primarna grana, počeli su
s strani Organizacije združenih narodov razglašeno leto u njega ulagati znatna sredstva. Godine 1964. prihvaćen je
turizma leta 1967 in sprejeti ukrepi za sprostitev prehoda sedmogodišnji razvojni plan turizma, pri čemu su dodatni
državnih meja.48 Pomemben politični trenutek za razvoj poticaj predstavljale godina turizma 1967. koju je proglasi-
turizma Socialistične republike Slovenije je bila izvolitev la Organizacija ujedinjenih naroda te prihvaćene mjere za
Staneta Kavčiča za predsednika slovenske vlade (Izvr- slobodan prolaz preko državnih granica48. Važan politički
šnega sveta Slovenije) leta 1967, ki s svojo liberalnejšo trenutak za razvoj turizma Socijalističke Republike Slo-
politiko usmeri razvoj gospodarstva v propulzivnejše venije bio je izbor Stane Kavčiča (predsjednik Republičke
panoge, kamor uvrščamo tudi turizem.49 V duhu vseh teh vlade) 1967. godine, koji je svojom liberalnijom politikom
političnih sprememb so posledično nastale številne spre- usmjerio razvoj gospodarstva u propulzivnije grane, u
membe v sistemu dela turističnih družbenih organizacij, koju uvrštavamo i turizam49. U duhu svih tih političkih
povečala so se vlaganja v panogo, a turizem vseeno ni promjena posljedično su nastale brojne promjene u su-
postal glavna usmeritev republike. Tako je bila na primer stavu rada turističkih društvenih organizacija i povećala
ustanovljena Gospodarska zbornica Socialistične repu- su se ulaganja u gospodarsku granu, ali turizam ipak nije
blike Slovenije (SRS), v sklopu katere je deloval Svet za postao glavno usmjerenje republike. Tako je, primjerice,
turizem in gostinstvo ter občinske turistične organizacije bila osnovana Gospodarska komora Socijalističke republi-
in samostojna strokovna združenja. Te organizacije so ke Slovenije (SRS), u sklopu koje je djelovalo Vijeće za
prepoznale pomen povezovanja in sodelovanja v turizmu turizam i ugostiteljstvo te Općinske turističke organizacije
severovzhodnega Jadrana (sodelovanje okrajev Reka, i samostalna stručna udruženja. Te su organizacije prepo-
Pulj in Koper). Naj kot primer skupnega sodelovanja is- znale značenje povezivanja i suradnje u turizmu sjeveroi-
trskega in kvarnerskega območja na področju gostinstva stočnog Jadrana (suradnja okruga Rijeka, Pula i Kopar).
33
tujih zahtevnejših in tudi finančno močnejših turistov. vesticija u infrastrukturu (također s pomoću namjenskih
Pomembno vlogo pri tem je imela Gostinska zbornica za državnih kredita) da bi se zadovoljila očekivanja stranih
okraj Koper,47 ki je bila zadolžena za razvoj turističnega zahtjevnijih, kao i financijskih bogatijih turista (devizni
gospodarstva na regionalni ravni. Med drugim je zbornica priljev). Važnu je ulogu u tome imala Ugostiteljska ko-
izvajala desetletne načrte razvoja in investicij, povezanih mora za okrug Kopar47, koja je bila zadužena za razvoj
s kompletno turistično infrastrukturo vključno z izo- turističkog gospodarstva na regionalnoj razini. Između
braževanjem (usposabljanjem) mladih ter svetovanjem. ostalog, komora je provodila desetogodišnje planove
Posledično se je, tudi zaradi sistematičnega delovanja, razvoja i investicija povezane s kompletnom turističkom
promet tako nastanitvenega kot prehrambnega gostinstva infrastrukturom, uključujući školovanje (osposobljavanje)
naglo večal. Podobne pomembne premike opazimo tudi v mladih te savjetovanje. Posljedično, a i zahvaljujući su-
hrvaškem delu Istre. stavnom djelovanju, naglo se povećao promet smještajnog
i prehrambenog ugostiteljstva. Važni pomaci uočeni su i u
Ne glede na to kot enega ključnih dogodkov za turizem hrvatskom dijelu Istre.
Socijalistične Federativne Republike Jugoslavije štejemo
leto 1962, ko je na zasedanju 4. plenuma Centralnega Bez obzira na navedeno, kao jedan od još ranijih ključnih
komiteja zveze komunistov Jugoslavije (CK ZKJ) v Be- događaja za turizam Socijalističke Federativne Republike
ogradu takratna politična oblast določila pomen turizma Jugoslavije bilježimo 1962. godinu, kada je na zasjedanju
za nadaljnji družbeno-politični razvoj države. Četudi ni 4. plenuma Centralnog komiteta saveza komunista Ju-
postal primarna panoga, so začeli vanj vlagati znatna goslavije (CK SKJ) u Beogradu tadašnja politička vlast
sredstva; leta 1964 je bil sprejet sedemletni razvojni načrt odredila značenje turizma za daljnji društveno-politički
turizma, pri čemer je dodatno spodbudo pomenilo tudi razvoj države. Iako nije postao primarna grana, počeli su
s strani Organizacije združenih narodov razglašeno leto u njega ulagati znatna sredstva. Godine 1964. prihvaćen je
turizma leta 1967 in sprejeti ukrepi za sprostitev prehoda sedmogodišnji razvojni plan turizma, pri čemu su dodatni
državnih meja.48 Pomemben politični trenutek za razvoj poticaj predstavljale godina turizma 1967. koju je proglasi-
turizma Socialistične republike Slovenije je bila izvolitev la Organizacija ujedinjenih naroda te prihvaćene mjere za
Staneta Kavčiča za predsednika slovenske vlade (Izvr- slobodan prolaz preko državnih granica48. Važan politički
šnega sveta Slovenije) leta 1967, ki s svojo liberalnejšo trenutak za razvoj turizma Socijalističke Republike Slo-
politiko usmeri razvoj gospodarstva v propulzivnejše venije bio je izbor Stane Kavčiča (predsjednik Republičke
panoge, kamor uvrščamo tudi turizem.49 V duhu vseh teh vlade) 1967. godine, koji je svojom liberalnijom politikom
političnih sprememb so posledično nastale številne spre- usmjerio razvoj gospodarstva u propulzivnije grane, u
membe v sistemu dela turističnih družbenih organizacij, koju uvrštavamo i turizam49. U duhu svih tih političkih
povečala so se vlaganja v panogo, a turizem vseeno ni promjena posljedično su nastale brojne promjene u su-
postal glavna usmeritev republike. Tako je bila na primer stavu rada turističkih društvenih organizacija i povećala
ustanovljena Gospodarska zbornica Socialistične repu- su se ulaganja u gospodarsku granu, ali turizam ipak nije
blike Slovenije (SRS), v sklopu katere je deloval Svet za postao glavno usmjerenje republike. Tako je, primjerice,
turizem in gostinstvo ter občinske turistične organizacije bila osnovana Gospodarska komora Socijalističke republi-
in samostojna strokovna združenja. Te organizacije so ke Slovenije (SRS), u sklopu koje je djelovalo Vijeće za
prepoznale pomen povezovanja in sodelovanja v turizmu turizam i ugostiteljstvo te Općinske turističke organizacije
severovzhodnega Jadrana (sodelovanje okrajev Reka, i samostalna stručna udruženja. Te su organizacije prepo-
Pulj in Koper). Naj kot primer skupnega sodelovanja is- znale značenje povezivanja i suradnje u turizmu sjeveroi-
trskega in kvarnerskega območja na področju gostinstva stočnog Jadrana (suradnja okruga Rijeka, Pula i Kopar).
33
