Page 51 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 51
Model razvoja turizma v okviru sistemske dinamike 51
Diagram vpliva simulacijskega modela globalnega turizma
Zgornja deskriptivna naštevanja ciljev razvoja turizma lahko natančne-
je vzročno-posledično ponazorimo z diagramom vpliva. Razvili bomo ne-
kaj modelov za ilustracijo metodologije, in sicer v obliki diagrama vplivov.
Spodnji diagram na Sliki 14 predstavlja model turizma na makro ni-
voju, kot delu nacionalnega gospodarstva, iz katerega je razviden potenci-
alni delež turizma glede na bruto domači proizvod (BDP) Slovenije, ki je
odvisen od uresničevanja ciljev strategije razvoja. Hkrati je diagram vpliva
predhodnik simulacijskega modela.
BDP, število prebivalcev, nacionalni turistični trg ter ostali našteti ele-
menti diagrama predstavljajo množico elementov stanja, usmerjene dalji-
ce med njimi pa predstavljajo pretok med njimi. Z drugimi besedami, slika
prikazuje usmerjen graf sistema. Na zunanji strani lahko najdemo polar-
nost zanke in napovemo kvalitativni trend obnašanja sistema. Z lahkoto
opazimo podobnost med različnimi metodami delovanja kompleksnih sis-
temov, kot so kognitivni graf, semantični graf ali diagram vpliva.
Na diagramu vpliva se vidijo krogi povratnih zvez in interakcij posa-
meznih blokov v sistemu. Tako mesta, ki jih opisujemo s spremenljivkami,
predstavljajo element stanja sistema, puščice med njimi kažejo smer vpliva
posameznih elementov. Predznak pri puščici na vhodu in izhodu nekega
elementa kaže na trend spremembe. Pozitiven predznak pomeni: če se po-
večuje vrednost prve spremenljivke, se povečuje tudi vrednost druge. Ne-
gativen predznak pa pove: če se povečuje vrednost prve spremenljivke, se
vrednost druge zmanjšuje.
Tako bo na primer večji odstotek BDP-ja, namenjenega turizmu,
povzročil večje investicije v infrastrukturo, izobraževanje in razvoj, kar bo
vplivalo na boljšo kakovost življenja, kulturo in izobrazbo. Vse naštete de-
javnike smo označili s +. Preko povečanih investicij v infrastrukturo lahko
(+) vplivamo na atraktivnost področja, z le-tem pa (+) na turizem, kar zo-
pet vpliva na (+) povišanje turističnega deleža v BDP-ju nacionalnega go-
spodarstva. Preko investicij v izobraževanje in raziskave ter razvoj lahko
zopet (+) vplivamo na kakovost okolja ter industrijo, kjer zopet pridemo
do (+) povišanja BDP-ja.
Po drugi strani pa lahko opazimo, da boljša kakovost življenja (+) de-
luje na višjo populacije neke države (+), kar privede do zmanjšanja (-) kako-
vosti okolja. Opazimo lahko tudi, da kultura in pismenost okolja pozitivno
vplivata na kakovost kmetijstva, kar smo označili s +, medtem ko kmetij-
stvo neke države negativno ekološko vpliva kakovost okolja, kar smo ozna-
čili z -. Na kakovost okolja negativno vpliva še zaposlenost, kar smo označi-
li z -, hkrati pa zaposlenost vpliva na povišanje kakovosti življenja, kar smo
Diagram vpliva simulacijskega modela globalnega turizma
Zgornja deskriptivna naštevanja ciljev razvoja turizma lahko natančne-
je vzročno-posledično ponazorimo z diagramom vpliva. Razvili bomo ne-
kaj modelov za ilustracijo metodologije, in sicer v obliki diagrama vplivov.
Spodnji diagram na Sliki 14 predstavlja model turizma na makro ni-
voju, kot delu nacionalnega gospodarstva, iz katerega je razviden potenci-
alni delež turizma glede na bruto domači proizvod (BDP) Slovenije, ki je
odvisen od uresničevanja ciljev strategije razvoja. Hkrati je diagram vpliva
predhodnik simulacijskega modela.
BDP, število prebivalcev, nacionalni turistični trg ter ostali našteti ele-
menti diagrama predstavljajo množico elementov stanja, usmerjene dalji-
ce med njimi pa predstavljajo pretok med njimi. Z drugimi besedami, slika
prikazuje usmerjen graf sistema. Na zunanji strani lahko najdemo polar-
nost zanke in napovemo kvalitativni trend obnašanja sistema. Z lahkoto
opazimo podobnost med različnimi metodami delovanja kompleksnih sis-
temov, kot so kognitivni graf, semantični graf ali diagram vpliva.
Na diagramu vpliva se vidijo krogi povratnih zvez in interakcij posa-
meznih blokov v sistemu. Tako mesta, ki jih opisujemo s spremenljivkami,
predstavljajo element stanja sistema, puščice med njimi kažejo smer vpliva
posameznih elementov. Predznak pri puščici na vhodu in izhodu nekega
elementa kaže na trend spremembe. Pozitiven predznak pomeni: če se po-
večuje vrednost prve spremenljivke, se povečuje tudi vrednost druge. Ne-
gativen predznak pa pove: če se povečuje vrednost prve spremenljivke, se
vrednost druge zmanjšuje.
Tako bo na primer večji odstotek BDP-ja, namenjenega turizmu,
povzročil večje investicije v infrastrukturo, izobraževanje in razvoj, kar bo
vplivalo na boljšo kakovost življenja, kulturo in izobrazbo. Vse naštete de-
javnike smo označili s +. Preko povečanih investicij v infrastrukturo lahko
(+) vplivamo na atraktivnost področja, z le-tem pa (+) na turizem, kar zo-
pet vpliva na (+) povišanje turističnega deleža v BDP-ju nacionalnega go-
spodarstva. Preko investicij v izobraževanje in raziskave ter razvoj lahko
zopet (+) vplivamo na kakovost okolja ter industrijo, kjer zopet pridemo
do (+) povišanja BDP-ja.
Po drugi strani pa lahko opazimo, da boljša kakovost življenja (+) de-
luje na višjo populacije neke države (+), kar privede do zmanjšanja (-) kako-
vosti okolja. Opazimo lahko tudi, da kultura in pismenost okolja pozitivno
vplivata na kakovost kmetijstva, kar smo označili s +, medtem ko kmetij-
stvo neke države negativno ekološko vpliva kakovost okolja, kar smo ozna-
čili z -. Na kakovost okolja negativno vpliva še zaposlenost, kar smo označi-
li z -, hkrati pa zaposlenost vpliva na povišanje kakovosti življenja, kar smo
