Page 47 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 47
Sistemski cilji in usmeritve razvoja turizma na nacionalnem nivoju 47
letom 2010 povečal za 0,5 %. Rast je malenkostno zmernejša kot rast števila
prihodov tujih turistov. To kaže, da kriza še vedno vpliva na rezultate v tu-
rizmu in se kaže tudi v novih smernicah turističnega povpraševanja. Turi-
sti natančneje načrtujejo počitnice, iščejo ustreznejše razmerje med ceno in
kakovostjo, manjša pa je tudi zunajpenzionska poraba. Slovenija pa načrtu-
je zagotovitev okoljsko odgovornih oziroma trajnostnih potrošnikov, ki se
vse bolj zavedajo pomena ohranjanja zdravega okolja.
Turistična ponudba s tržnimi segmenti
Slovenija je usmerjena v zeleno (narava), aktivno in zdravo turistično po-
nudbo. Temeljna področja ponudbe so usmerjena v te sklope ponudbe za
prosti čas, znotraj katerih se razvija in trži vrsta specializiranih, nišnih tu-
rističnih proizvodov, prilagojenih: posameznim ciljnim skupinam glede na
demografske značilnosti, ožjim tržnim segmentom glede na tipe »ljubite-
ljev narave« in tržnim segmentom glede na to, katerim oblikam se daje
prednost.
Ti tržni segmenti so:
1. Zdravje in dobro počutje, ki zajema zdravilišča, wellness, medi-
cinski turizem.
2. Aktivne počitnice, ki zajemajo pohodništvo in kolesarjenje.
3. Doživetja v naravi turističnih kmetij in kampov Slovenije.
4. Poslovni in kongresni turizem, ki omogoča celoletno turistično
sezono tudi hotelom, ki so sicer namenjeni sezonski turistični po-
nudbi.
5. Gastronomija, ki se skladno s svetovnimi trendi predstavlja tudi
kot segment turistične ponudbe regionalne in lokalne kulinarike
Slovenije.
6. Kulturni turizem, ki v Sloveniji šele pridobiva na pomembnost v
turistični ponudbi, o čemer pričajo stanovska združenja (muzeji)
in povečanje števila kulturnih festivalov.
7. Zabaviščni turizem in igralništvo, ki je z ameriškim modelom
igralništva razvil evropsko konkurenčno ponudbo. Igra je ena iz-
med antropoloških značilnosti človeškega razvoja in trajen vir tu-
ristične ponudbe. Igralniški centri kot oblika domišljijskega sveta
so temeljna atrakcija.
8. Križarjenje oziroma navtični turizem, ki je primerjalna prednost
slovenske riviere, ki ne more ponuditi klasične obmorske ponudbe
»s & b«. S primerno globino druge storitvene ponudbe je lahko
pomemben podjetniški generator. Marine so z raznolikostjo svo-
letom 2010 povečal za 0,5 %. Rast je malenkostno zmernejša kot rast števila
prihodov tujih turistov. To kaže, da kriza še vedno vpliva na rezultate v tu-
rizmu in se kaže tudi v novih smernicah turističnega povpraševanja. Turi-
sti natančneje načrtujejo počitnice, iščejo ustreznejše razmerje med ceno in
kakovostjo, manjša pa je tudi zunajpenzionska poraba. Slovenija pa načrtu-
je zagotovitev okoljsko odgovornih oziroma trajnostnih potrošnikov, ki se
vse bolj zavedajo pomena ohranjanja zdravega okolja.
Turistična ponudba s tržnimi segmenti
Slovenija je usmerjena v zeleno (narava), aktivno in zdravo turistično po-
nudbo. Temeljna področja ponudbe so usmerjena v te sklope ponudbe za
prosti čas, znotraj katerih se razvija in trži vrsta specializiranih, nišnih tu-
rističnih proizvodov, prilagojenih: posameznim ciljnim skupinam glede na
demografske značilnosti, ožjim tržnim segmentom glede na tipe »ljubite-
ljev narave« in tržnim segmentom glede na to, katerim oblikam se daje
prednost.
Ti tržni segmenti so:
1. Zdravje in dobro počutje, ki zajema zdravilišča, wellness, medi-
cinski turizem.
2. Aktivne počitnice, ki zajemajo pohodništvo in kolesarjenje.
3. Doživetja v naravi turističnih kmetij in kampov Slovenije.
4. Poslovni in kongresni turizem, ki omogoča celoletno turistično
sezono tudi hotelom, ki so sicer namenjeni sezonski turistični po-
nudbi.
5. Gastronomija, ki se skladno s svetovnimi trendi predstavlja tudi
kot segment turistične ponudbe regionalne in lokalne kulinarike
Slovenije.
6. Kulturni turizem, ki v Sloveniji šele pridobiva na pomembnost v
turistični ponudbi, o čemer pričajo stanovska združenja (muzeji)
in povečanje števila kulturnih festivalov.
7. Zabaviščni turizem in igralništvo, ki je z ameriškim modelom
igralništva razvil evropsko konkurenčno ponudbo. Igra je ena iz-
med antropoloških značilnosti človeškega razvoja in trajen vir tu-
ristične ponudbe. Igralniški centri kot oblika domišljijskega sveta
so temeljna atrakcija.
8. Križarjenje oziroma navtični turizem, ki je primerjalna prednost
slovenske riviere, ki ne more ponuditi klasične obmorske ponudbe
»s & b«. S primerno globino druge storitvene ponudbe je lahko
pomemben podjetniški generator. Marine so z raznolikostjo svo-
