Page 46 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 46
Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu
Slovenija se nahaja znotraj teh turističnih trendov, saj je večina njenih
emitivnih trgov evropskih, iz bližnjih dežel in regij, hkrati pa je relativno
neodvisna od letalskih poletov. V svoji prihodnosti bo morala razviti raz-
poznavne in tržno zanimive turistične programe, ki bodo temeljili na na-
ravni tee kulturni dediščini kot razpoznavni identiteti, domačem znanju
in podjetniški ustvarjalnosti, kakovostni ponudbi za srednji dohodkovni
razred.
Kot edina evropska država, ki lahko na tako omejenem prostoru po-
nudi izjemno raznovrstnost naravnih in kulturnih danosti ter različnost
turističnih atrakcij in storitev, se želi Slovenija uveljaviti v okviru evrop-
ske turistične konkurence kot majhna toda razvita turistična dežela z jasno
prepoznavno identiteto. Od drugih turističnih konkurentov se Slovenija
ločuje po velikosti, visoki stopnji varnosti, organiziranosti in dobri ekolo-
46 ški osveščenosti.
Temeljni kvalitativni strateški cilji
Trije temeljni kvalitativni strateški cilji slovenskega turizma so: povečanje
prepoznavnosti RS kot zanimive turistične destinacije s pestrimi in razno-
vrstnimi oblikami turistične ponudbe, poudarjanje turistične ponudbe kot
dela evropskih tokov na meji med morjem in Alpami (Evropa – Alpe-Ja-
dran) ter preoblikovanje Slovenije kot pretežno turistično tranzitne države
v deželo s stacionarnim turizmom, kar lahko prikažemo na naslednji sliki.
Bistvo novega turističnega zasuka in prepoznavnosti je tržnomarketin-
ški pristop in trženje destinacije s pomočjo programov, proizvodov, turi-
stičnih centrov, ki jih imajo in ponujajo poslovni subjekti. Ti so namreč
pravi in edini nosilci turistične ponudbe in ne organizacijsko administra-
tivne enote (turistična področja, LTO, RTO). Vse lokalne in regionalne
oblike horizontalne organiziranosti javnega, zasebnega in civilnega sektor-
ja so možne zgolj na temelju poslovnih in drugih interesov in niso posebej
normativno opredeljene. Temeljna vsebinska značilnost nove turistične pa-
radigme je trajnostni (uravnotežen) razvoj in selektiven pristop. Slovenija je
zaradi majhnosti in dobre povezanosti turistična celota.
Povpraševanje
Po oceni Svetovnega turističnega in potovalnega sveta (WTTC) turizem v
Sloveniji ustvarja kar 12 % BDP. Hkrati je turizem zelo pomembna izvozna
dejavnost, ki v plačilni bilanci Slovenije zajema dobrih 8 % celotnega izvo-
za in več kot 40 % izvoza storitev (vir: Banka Slovenije). Po podatkih Ban-
ke Slovenije se je priliv iz naslova izvoza potovanj v letu 2011 v primerjavi z
Slovenija se nahaja znotraj teh turističnih trendov, saj je večina njenih
emitivnih trgov evropskih, iz bližnjih dežel in regij, hkrati pa je relativno
neodvisna od letalskih poletov. V svoji prihodnosti bo morala razviti raz-
poznavne in tržno zanimive turistične programe, ki bodo temeljili na na-
ravni tee kulturni dediščini kot razpoznavni identiteti, domačem znanju
in podjetniški ustvarjalnosti, kakovostni ponudbi za srednji dohodkovni
razred.
Kot edina evropska država, ki lahko na tako omejenem prostoru po-
nudi izjemno raznovrstnost naravnih in kulturnih danosti ter različnost
turističnih atrakcij in storitev, se želi Slovenija uveljaviti v okviru evrop-
ske turistične konkurence kot majhna toda razvita turistična dežela z jasno
prepoznavno identiteto. Od drugih turističnih konkurentov se Slovenija
ločuje po velikosti, visoki stopnji varnosti, organiziranosti in dobri ekolo-
46 ški osveščenosti.
Temeljni kvalitativni strateški cilji
Trije temeljni kvalitativni strateški cilji slovenskega turizma so: povečanje
prepoznavnosti RS kot zanimive turistične destinacije s pestrimi in razno-
vrstnimi oblikami turistične ponudbe, poudarjanje turistične ponudbe kot
dela evropskih tokov na meji med morjem in Alpami (Evropa – Alpe-Ja-
dran) ter preoblikovanje Slovenije kot pretežno turistično tranzitne države
v deželo s stacionarnim turizmom, kar lahko prikažemo na naslednji sliki.
Bistvo novega turističnega zasuka in prepoznavnosti je tržnomarketin-
ški pristop in trženje destinacije s pomočjo programov, proizvodov, turi-
stičnih centrov, ki jih imajo in ponujajo poslovni subjekti. Ti so namreč
pravi in edini nosilci turistične ponudbe in ne organizacijsko administra-
tivne enote (turistična področja, LTO, RTO). Vse lokalne in regionalne
oblike horizontalne organiziranosti javnega, zasebnega in civilnega sektor-
ja so možne zgolj na temelju poslovnih in drugih interesov in niso posebej
normativno opredeljene. Temeljna vsebinska značilnost nove turistične pa-
radigme je trajnostni (uravnotežen) razvoj in selektiven pristop. Slovenija je
zaradi majhnosti in dobre povezanosti turistična celota.
Povpraševanje
Po oceni Svetovnega turističnega in potovalnega sveta (WTTC) turizem v
Sloveniji ustvarja kar 12 % BDP. Hkrati je turizem zelo pomembna izvozna
dejavnost, ki v plačilni bilanci Slovenije zajema dobrih 8 % celotnega izvo-
za in več kot 40 % izvoza storitev (vir: Banka Slovenije). Po podatkih Ban-
ke Slovenije se je priliv iz naslova izvoza potovanj v letu 2011 v primerjavi z
