Page 100 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 100
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
(angl. European Innovation Partnerships on Water – EIP Water) z name-
nom pospešenega razvoja inovativnih razrešitev večjih evropskih in svetov-
nih izzivov in posledično ustvarjanje novih tržnih priložnosti, tako znot-
raj kot zunaj EU – Evropsko partnerstvo za inovacije na področju voda
(EIP Water) je eden izmed petih EIP-jev v okviru Unije inovacij v strategi-
ji Evropa 2020 (European Commission 2015b).
Predelovalna dejavnost za svoje namene pitno vodo uporablja kot hla-
dilno, tehnološko, sanitarno in za druge namene (pranje, čiščenje ipd.). V
bazah podatkov, kot so EBSCOhost (www.ebscohost.com), EmeraldIn-
sight (www.emeraldinsight.com), Taylor & Francis Online (http://www.
tandfonline.com), ScienceDirect (www.sciencedirect.com), JSTOR (www.
jstor.org) in Wiley (onlinelibrary.wiley.com), podatkov, ki bi preučeva-
ne vsebine s področja managementa trajnostnega razvoja ravnanja s pi-
100 tno vodo obravnavale skupno – preučevanje povezav med managementom
trajnostnega ravnanja s pitno vodo, potencialnimi vplivnimi dejavniki na
trajnostno ravnanje s pitno vodo, kazalniki uspešnosti zmanjševanja pora-
be pitne vode, okoljskimi standardi, danostjo alternativnih virov oskrbe z
vodo in izbranimi lastnostmi podjetij v velikih, srednje velikih in majhnih
slovenskih podjetjih na področju predelovalnih dejavnosti) in ne parcial-
no, nismo zasledili.
Na področju trajnostne uporabe pitne vode, recikliranja vode in njene
ponovne uporabe v predelovalni dejavnosti je bilo opravljenih veliko razi-
skav, vse pa so obravnavale tehnično/strokovno področje obravnavane pro-
blematike.
S področja optimizacije delovnega procesa z namenom manjše rabe pi-
tne vode: znatnega zmanjšanja porabe pitne vode, zmanjšanja okoljskih
vplivov in zapiranja vodnih tokov z integracijo procesnih tehnologij, smo
zasledili raziskave Spagni et al. 2010; Mauchauffee, Denieul in Coste 2012;
Ordóñez et al. 2012, Spagnu, Casu in Grilli 2012; Merayo et al. 2013 ipd.
Bai in Imura (2001) sta analizirala porabo pitne vode in vladnih ukre-
pov (ukrepov in učinkovitost teh ukrepov) v pokrajini Tianjin (severna Ki-
tajska, 310.000 km2, dve mega-mesti: Tianjin City in Peking) na Kitajskem
s področja managementa vodnih virov v letu 2000. Porabnike vode (vir:
reka Luanhe in podtalnica) v pokrajini sta razdelila v dve skupini (kate-
goriji), in sicer na kulturno in mestno kategorijo. Analiza je med drugim
pokazala, da se polovica celotne porabljene vode v t. i. mestni kategoriji
uporablja za industrijske namene (kemična industrija, črpanje nafte, pride-
lovanje bombaža, proizvajanje papirja, hrane ipd.), rast proizvodnje v teh
panogah znaša več kot 20 odstotnih točk letno, kar ima za posledico čez-
merno izkoriščanje podzemnih voda, padec ravni podtalnice in pogreza-
(angl. European Innovation Partnerships on Water – EIP Water) z name-
nom pospešenega razvoja inovativnih razrešitev večjih evropskih in svetov-
nih izzivov in posledično ustvarjanje novih tržnih priložnosti, tako znot-
raj kot zunaj EU – Evropsko partnerstvo za inovacije na področju voda
(EIP Water) je eden izmed petih EIP-jev v okviru Unije inovacij v strategi-
ji Evropa 2020 (European Commission 2015b).
Predelovalna dejavnost za svoje namene pitno vodo uporablja kot hla-
dilno, tehnološko, sanitarno in za druge namene (pranje, čiščenje ipd.). V
bazah podatkov, kot so EBSCOhost (www.ebscohost.com), EmeraldIn-
sight (www.emeraldinsight.com), Taylor & Francis Online (http://www.
tandfonline.com), ScienceDirect (www.sciencedirect.com), JSTOR (www.
jstor.org) in Wiley (onlinelibrary.wiley.com), podatkov, ki bi preučeva-
ne vsebine s področja managementa trajnostnega razvoja ravnanja s pi-
100 tno vodo obravnavale skupno – preučevanje povezav med managementom
trajnostnega ravnanja s pitno vodo, potencialnimi vplivnimi dejavniki na
trajnostno ravnanje s pitno vodo, kazalniki uspešnosti zmanjševanja pora-
be pitne vode, okoljskimi standardi, danostjo alternativnih virov oskrbe z
vodo in izbranimi lastnostmi podjetij v velikih, srednje velikih in majhnih
slovenskih podjetjih na področju predelovalnih dejavnosti) in ne parcial-
no, nismo zasledili.
Na področju trajnostne uporabe pitne vode, recikliranja vode in njene
ponovne uporabe v predelovalni dejavnosti je bilo opravljenih veliko razi-
skav, vse pa so obravnavale tehnično/strokovno področje obravnavane pro-
blematike.
S področja optimizacije delovnega procesa z namenom manjše rabe pi-
tne vode: znatnega zmanjšanja porabe pitne vode, zmanjšanja okoljskih
vplivov in zapiranja vodnih tokov z integracijo procesnih tehnologij, smo
zasledili raziskave Spagni et al. 2010; Mauchauffee, Denieul in Coste 2012;
Ordóñez et al. 2012, Spagnu, Casu in Grilli 2012; Merayo et al. 2013 ipd.
Bai in Imura (2001) sta analizirala porabo pitne vode in vladnih ukre-
pov (ukrepov in učinkovitost teh ukrepov) v pokrajini Tianjin (severna Ki-
tajska, 310.000 km2, dve mega-mesti: Tianjin City in Peking) na Kitajskem
s področja managementa vodnih virov v letu 2000. Porabnike vode (vir:
reka Luanhe in podtalnica) v pokrajini sta razdelila v dve skupini (kate-
goriji), in sicer na kulturno in mestno kategorijo. Analiza je med drugim
pokazala, da se polovica celotne porabljene vode v t. i. mestni kategoriji
uporablja za industrijske namene (kemična industrija, črpanje nafte, pride-
lovanje bombaža, proizvajanje papirja, hrane ipd.), rast proizvodnje v teh
panogah znaša več kot 20 odstotnih točk letno, kar ima za posledico čez-
merno izkoriščanje podzemnih voda, padec ravni podtalnice in pogreza-
