Page 101 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 101
Pregled dosedanjih raziskav s področja trajnostnega upravljanja s pitno vodo ... 101
nje ter drsenje tal. Zaradi tega raziskovalca predlagata temeljite struktur-
ne in tehnološke spremembe v teh organizacijah, na ravni pokrajine pa t. i.
sistemski pristop: sodelovanje provinc in občin pri izmenjavi vodnih virov.
Raziskava Songa (2011) je bila izvedena med leti 2006 in 2008. Na pod-
lagi analize stanja (analiza vodnih virov, analiza vremenskih razmer, anali-
za surovin) in ugotovljenih dejavnikov (podnebne razmere, onesnaževanje
okolja, vodni viri, surovine, okoljski stroški), ki vplivajo na trajnostni ra-
zvoj organizacij s področja predelovalnih dejavnosti v provinci Jilin na Ki-
tajskem, je izdelal strategijo njihovega trajnostnega razvoja. Rezultati ana-
lize vodnih virov so pokazali, da so organizacije s področja predelovalnih
dejavnosti največji onesnaževalec okolja v pokrajini, predvsem na področju
onesnaževanja voda, hkrati pa tudi največji porabnik surovin iz obravnava-
nega področja (analiza surovin). Predlagana strategija trajnostnega razvoja
teh organizacij, ob predpostavki učinkovite rabe vodnih virov in enake po-
rabe surovin, obsega (Song 2011, 240–1):
− pripravo programov trajnostnega razvoja organizacij s področ-
ja predelovalnih dejavnosti s poudarkom na ukrepih zmanjšanja
onesnaževanja voda (strošek onesnaževanja voda t. i. okoljska da-
jatev je največje breme za te organizacije);
− sprejetje vladnih ukrepov v povezavi z onesnaževanjem voda in v
povezavi s ponovno uporabo vode;
− vzpostavitev intenzivnih industrijskih con na primernih lokaci-
jah (organizacije znotraj posameznih industrijskih con bi imele
več spodbud s strani vlade kot organizacije, ki delujejo zunaj indu-
strijskih con);
− vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja med temi organizacijami
in pridelovalci surovin s tega področja (da se večina surovin, ki se
jih v provinci pridela, uporabi znotraj province);
− prepoved uporabe podtalnice organizacijam na področju predelo-
valne dejavnosti, ki za svoje proizvajanje ne potrebujejo vodnih vi-
rov npr. proizvajanje lesa, proizvajanje papirja, proizvajanje pohi-
štva in usnja ipd. (v teh organizacijah take kakovosti vode npr. za
hladilno vodo, ne potrebujejo).
Liu in Persson (2013) sta opravila teoretični pregled strokovne in znan-
stvene literature s področja porabe ponovno uporabljene vode na Kitaj-
skem. Pomanjkanje pitne vode, hudo onesnaževanje voda in prednosti
(ekonomske in ekološke) ponovno uporabljene vode v primerjavi z drugimi
vodnimi viri so glavne spodbude ponovne uporabe pitne vode na tem ob-
močju. Po pregledu literature sta ugotovila, da je v preteklosti bil narejen
nje ter drsenje tal. Zaradi tega raziskovalca predlagata temeljite struktur-
ne in tehnološke spremembe v teh organizacijah, na ravni pokrajine pa t. i.
sistemski pristop: sodelovanje provinc in občin pri izmenjavi vodnih virov.
Raziskava Songa (2011) je bila izvedena med leti 2006 in 2008. Na pod-
lagi analize stanja (analiza vodnih virov, analiza vremenskih razmer, anali-
za surovin) in ugotovljenih dejavnikov (podnebne razmere, onesnaževanje
okolja, vodni viri, surovine, okoljski stroški), ki vplivajo na trajnostni ra-
zvoj organizacij s področja predelovalnih dejavnosti v provinci Jilin na Ki-
tajskem, je izdelal strategijo njihovega trajnostnega razvoja. Rezultati ana-
lize vodnih virov so pokazali, da so organizacije s področja predelovalnih
dejavnosti največji onesnaževalec okolja v pokrajini, predvsem na področju
onesnaževanja voda, hkrati pa tudi največji porabnik surovin iz obravnava-
nega področja (analiza surovin). Predlagana strategija trajnostnega razvoja
teh organizacij, ob predpostavki učinkovite rabe vodnih virov in enake po-
rabe surovin, obsega (Song 2011, 240–1):
− pripravo programov trajnostnega razvoja organizacij s področ-
ja predelovalnih dejavnosti s poudarkom na ukrepih zmanjšanja
onesnaževanja voda (strošek onesnaževanja voda t. i. okoljska da-
jatev je največje breme za te organizacije);
− sprejetje vladnih ukrepov v povezavi z onesnaževanjem voda in v
povezavi s ponovno uporabo vode;
− vzpostavitev intenzivnih industrijskih con na primernih lokaci-
jah (organizacije znotraj posameznih industrijskih con bi imele
več spodbud s strani vlade kot organizacije, ki delujejo zunaj indu-
strijskih con);
− vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja med temi organizacijami
in pridelovalci surovin s tega področja (da se večina surovin, ki se
jih v provinci pridela, uporabi znotraj province);
− prepoved uporabe podtalnice organizacijam na področju predelo-
valne dejavnosti, ki za svoje proizvajanje ne potrebujejo vodnih vi-
rov npr. proizvajanje lesa, proizvajanje papirja, proizvajanje pohi-
štva in usnja ipd. (v teh organizacijah take kakovosti vode npr. za
hladilno vodo, ne potrebujejo).
Liu in Persson (2013) sta opravila teoretični pregled strokovne in znan-
stvene literature s področja porabe ponovno uporabljene vode na Kitaj-
skem. Pomanjkanje pitne vode, hudo onesnaževanje voda in prednosti
(ekonomske in ekološke) ponovno uporabljene vode v primerjavi z drugimi
vodnimi viri so glavne spodbude ponovne uporabe pitne vode na tem ob-
močju. Po pregledu literature sta ugotovila, da je v preteklosti bil narejen
