Page 99 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 99
Pregled dosedanjih raziskav
s področja trajnostnega
upravljanja s pitno vodo
v predelovalni dejavnosti
Po povprečnem svetovnem scenariju gospodarske rasti in domnevi, da se
pitna voda ne bo učinkoviteje uporabljala, se bo globalna potreba po vodi
v industriji povečala z 800 milijard m3 v letu 2009 na 1.500 milijard m3 do
leta 2030 – iz 16 % sedanje celotne potrebe po vodi na načrtovanih 22 % v
letu 2030 (2030 Water Resources Group 2009).
V EU industrijski in energijski sektor skupaj porabita 40 % vode (prav
tam). Iz poročila Evropske tehnološke platforme (angl. Water Supply and
Sanitation European Technology Platform – WssTP) je razvidno, da je
največji porabnik vode v EU predelovalna industrija oziroma organizacije
na področju predelovalne dejavnosti (WssTP 2011). Cena pitne vode v dr-
žavah EU se gibljejo med 0,83 EUR/m3 v Italiji in 5,63 EUR/m3 na Dan-
skem (Kjellsson in Liu 2012, 4).
V strateškem raziskovalnem programu oskrbe z vodo SRA (angl. Stra-
tegic Research Agenda) in WssTP so zaprti vodni sistemi (tokokrogi) naj-
bolj obravnavana tematika v zvezi s trajnostno rabo vode v različnih pano-
gah (WssTP 2010). Različni dejavniki, kot so povečanje povpraševanja po
pitni vodi, pomanjkanja pitne vode, varstvo okolja in potrebe po ravnanju z
odpadno vodo, socialno-ekonomski dejavniki ter varovanje javnega zdrav-
ja so tako v zadnjih letih spodbudili razvoj programov za recikliranje vode
in njene ponovne uporabe (Vajnhandl in Volmajer 2014, 29). Eno od pripo-
ročil za hitrejši prenos inovacij na trg, ki jih naslavlja WssTP, se nanaša na
predstavitve inovativnih pristopov velikega obsega, tj. predstavitev velike-
ga obsega za čim večji izkoristek raziskav ter njihovo čim večjo prenosljivost
v gospodarstvo (WssTP 2010). Eden pomembnejših ukrepov EU zadnjega
časa je oblikovanje Evropskega partnerstva za inovacije na področju voda
s področja trajnostnega
upravljanja s pitno vodo
v predelovalni dejavnosti
Po povprečnem svetovnem scenariju gospodarske rasti in domnevi, da se
pitna voda ne bo učinkoviteje uporabljala, se bo globalna potreba po vodi
v industriji povečala z 800 milijard m3 v letu 2009 na 1.500 milijard m3 do
leta 2030 – iz 16 % sedanje celotne potrebe po vodi na načrtovanih 22 % v
letu 2030 (2030 Water Resources Group 2009).
V EU industrijski in energijski sektor skupaj porabita 40 % vode (prav
tam). Iz poročila Evropske tehnološke platforme (angl. Water Supply and
Sanitation European Technology Platform – WssTP) je razvidno, da je
največji porabnik vode v EU predelovalna industrija oziroma organizacije
na področju predelovalne dejavnosti (WssTP 2011). Cena pitne vode v dr-
žavah EU se gibljejo med 0,83 EUR/m3 v Italiji in 5,63 EUR/m3 na Dan-
skem (Kjellsson in Liu 2012, 4).
V strateškem raziskovalnem programu oskrbe z vodo SRA (angl. Stra-
tegic Research Agenda) in WssTP so zaprti vodni sistemi (tokokrogi) naj-
bolj obravnavana tematika v zvezi s trajnostno rabo vode v različnih pano-
gah (WssTP 2010). Različni dejavniki, kot so povečanje povpraševanja po
pitni vodi, pomanjkanja pitne vode, varstvo okolja in potrebe po ravnanju z
odpadno vodo, socialno-ekonomski dejavniki ter varovanje javnega zdrav-
ja so tako v zadnjih letih spodbudili razvoj programov za recikliranje vode
in njene ponovne uporabe (Vajnhandl in Volmajer 2014, 29). Eno od pripo-
ročil za hitrejši prenos inovacij na trg, ki jih naslavlja WssTP, se nanaša na
predstavitve inovativnih pristopov velikega obsega, tj. predstavitev velike-
ga obsega za čim večji izkoristek raziskav ter njihovo čim večjo prenosljivost
v gospodarstvo (WssTP 2010). Eden pomembnejših ukrepov EU zadnjega
časa je oblikovanje Evropskega partnerstva za inovacije na področju voda
