Page 102 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 102
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
določen napredek, vendar so nekateri izzivi in težave ostali ter ovirajo eko-
nomski razvoj na Kitajskem. Na osnovi pregleda in analize stanja ponov-
ne uporabe vode na Kitajskem sta Liu in Persson (2013, 724) ugotovila po-
membne dejavnike vpliva razvoja na ponovno uporabo vode … Ti dejavniki
so sistem managementa, varna oskrba predelane vode, naložbe, sistem cen
in podporna politika. Podala sta predloge za izboljšavo, in sicer:
− priprava celovitega integriranega sistema managementa z jasnimi
odgovornostmi;
− ponovno uporabljeno vodo šteti kot blago/produkt: naložbe in
sistem cen sta ključnega pomena uporabe ponovno uporabljene
vode;
− poleg subvencij uporaba t. i. »anti ladder-type price« (z večjo
uporabo ponovno uporabljene vode se cena enote te vode znižuje),
102 ki spodbuja uporabo te vode;
− oblikovanje ustrezne politike države, ki spodbuja uporabo, vlaga-
nje v raziskave in razvoj ipd.
Qu, Alvarez in Li (2013) so opravili pregled znanstvenih dosežkov v
nanotehnologiji na področju voda. Ugotovili so, da je vedno več povpra-
ševanja po alternativnih virih vode, kot so deževnica, somornica, morska
voda ipd. S pomočjo nanotehnologije (z uporabo nanofiltrov, nanoprema-
zov ipd.) bi bilo možno odkrivanje prisotnosti strupenih snovi v pitni vodi
kot tudi pri odpadnih vodah, kot tudi odstranjevanje škodljivih snovi iz pi-
tne vode ipd., kar bi vodilo do učinkovitejših, cenejših in bolj trajnostnih
razrešitev za obdelavo odpadne vode.
Da bi povečali trajnostno usmerjenost organizacij na področju prede-
lovalnih dejavnosti, so bile izvedene številne spremembe v poslovni praksi
in organizaciji dela, in sicer:
− implementacije na področju sistemov okoljskega ravnanja, kot
npr. implementacija standarda ISO 14001 (glejte raziskave Mac-
Donald 2005; Burke in Gaughran 2007; Bos-Brouwers 2010; Ha-
lila 2007), registracija/vpis v shemo EMAS (glejte raziskavi Ma-
zzanti in Zoboli 2009; Pesonen 2001), implementacija analiz
finančnih in nefinančnih informacij v podporo notranjih proce-
sov managementa z okoljem (glejte raziskavo Staniskis in Stasiski-
ene 2006), sprememb okoljske politike organizacije (glejte raziska-
vi Fresner 1998; Tilley 1999);
− implementacije s področja okolju prijaznih tehnologij, racional-
nejši uporabi zalog in proizvodnih inputov (glejte raziskave Lu-
ken in Navratil 2004; Altham 2007; Hicks in Dietmar 2007; Ab
določen napredek, vendar so nekateri izzivi in težave ostali ter ovirajo eko-
nomski razvoj na Kitajskem. Na osnovi pregleda in analize stanja ponov-
ne uporabe vode na Kitajskem sta Liu in Persson (2013, 724) ugotovila po-
membne dejavnike vpliva razvoja na ponovno uporabo vode … Ti dejavniki
so sistem managementa, varna oskrba predelane vode, naložbe, sistem cen
in podporna politika. Podala sta predloge za izboljšavo, in sicer:
− priprava celovitega integriranega sistema managementa z jasnimi
odgovornostmi;
− ponovno uporabljeno vodo šteti kot blago/produkt: naložbe in
sistem cen sta ključnega pomena uporabe ponovno uporabljene
vode;
− poleg subvencij uporaba t. i. »anti ladder-type price« (z večjo
uporabo ponovno uporabljene vode se cena enote te vode znižuje),
102 ki spodbuja uporabo te vode;
− oblikovanje ustrezne politike države, ki spodbuja uporabo, vlaga-
nje v raziskave in razvoj ipd.
Qu, Alvarez in Li (2013) so opravili pregled znanstvenih dosežkov v
nanotehnologiji na področju voda. Ugotovili so, da je vedno več povpra-
ševanja po alternativnih virih vode, kot so deževnica, somornica, morska
voda ipd. S pomočjo nanotehnologije (z uporabo nanofiltrov, nanoprema-
zov ipd.) bi bilo možno odkrivanje prisotnosti strupenih snovi v pitni vodi
kot tudi pri odpadnih vodah, kot tudi odstranjevanje škodljivih snovi iz pi-
tne vode ipd., kar bi vodilo do učinkovitejših, cenejših in bolj trajnostnih
razrešitev za obdelavo odpadne vode.
Da bi povečali trajnostno usmerjenost organizacij na področju prede-
lovalnih dejavnosti, so bile izvedene številne spremembe v poslovni praksi
in organizaciji dela, in sicer:
− implementacije na področju sistemov okoljskega ravnanja, kot
npr. implementacija standarda ISO 14001 (glejte raziskave Mac-
Donald 2005; Burke in Gaughran 2007; Bos-Brouwers 2010; Ha-
lila 2007), registracija/vpis v shemo EMAS (glejte raziskavi Ma-
zzanti in Zoboli 2009; Pesonen 2001), implementacija analiz
finančnih in nefinančnih informacij v podporo notranjih proce-
sov managementa z okoljem (glejte raziskavo Staniskis in Stasiski-
ene 2006), sprememb okoljske politike organizacije (glejte raziska-
vi Fresner 1998; Tilley 1999);
− implementacije s področja okolju prijaznih tehnologij, racional-
nejši uporabi zalog in proizvodnih inputov (glejte raziskave Lu-
ken in Navratil 2004; Altham 2007; Hicks in Dietmar 2007; Ab
