Page 120 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 120
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
Preglednica 16: Ocene posameznih vplivnih dejavnikov managementa trajnostnega ravnanja
s pitno vodo.
Oznaka Spremenljivka M SD
dQ1a Inovacijski pristopi za izboljšanje proizvodnih procesov, kar ima za posledico zman- 5,73 1,49
jševanje porabe pitne vode.
dQ1b Inovacijski pristopi za obdelavo odpadne vode (tehnološke, hladilne vode, mete- 5,68 1,73
orne), kar ima za posledico zmanjševanje okoljskih posledic.
dQ1c Inovacijski postopki v proizvodnem procesu za ponovno uporabo vode (kot teh- 5,66 1,86
nološke, hladilne vode ipd.).
dQ1g Organizacijski procesi v zvezi z gospodarnim ravnanjem s pitno vodo so natančno 5,51 1,54
določeni – ve se, kaj in kako in za kaj je kdo odgovoren.
dQ1d Organizacijska struktura, oblikovana na način boljše učinkovitosti timskega dela in 5,48 1,39
spodbujanja projektnega dela.
dQ1k Nadzor porabe vode v proizvodnem procesu. 5,36 1,77
dQ1f Pravila obnašanja in delovanja povečujejo uspešnost managementa trajnostnega 5,20 1,51
(gospodarnega) ravnanja s pitno vodo.
120 Organizacijska struktura, oblikovana na način lažjega sklepanja strateških partner- 1,54
dQ1e stev ter dolgoročnega poslovnega sodelovanja z organizacijami, ki podpirajo gos- 5,16
podarno ravnanje s pitno vodo.
dQ1j Nadzor kakovosti vode v proizvodnem procesu. 5,08 1,81
dQ1i Tehnološko inovacijska podpora za učinkovit management projektov s področja 5,07 1,66
zmanjševanja porabe pitne vode.
dQ1m Komunikacijski sistem za podporo pri odločanju, urejanju zadev in obvladovan- 5,05 1,70
ju informacij.
dQ1h Organizacija sklepa zavezništva z drugimi organizacijami – zavezništva temeljijo na 4,89 1,62
sorodnih interesih v povezavi z gospodarnim ravnanjem pitne vode.
dQ1l Ustrezna oprema, ki omogoča iz hladilne vode odstraniti sol – voda se lahko pon- 4,83 1,84
ovno uporabi.
Op.: n = 285.
Kazalniki uspešnosti zmanjševanja porabe pitne vode
Anketirani so za oceno posameznih kazalnikov uspešnosti zmanjševanja
porabe pitne vode odgovarjali z izbiro ene izmed sedmih ponujenih mož-
nosti, in sicer: 1 – zelo neuspešno, 2 – neuspešno, 3 – delno neuspešno, 4
– niti neuspešno niti uspešno, 5 – delno uspešno, 6 – uspešno, 7 – zelo us-
pešno.
V Preglednici 17 so ocene posameznih kazalnikov uspešnosti zmanjše-
vanja porabe pitne vode razvrščene padajoče glede na povprečno vrednost
posamezne trditve. Iz preglednice je razvidno, da so anketirani v povprečju
najbolje ocenili trditev »Upoštevanje okoljskih standardov in normativov
s področja politike pitne vodne in varovanja naravnega okolja« (M = 5,34),
najslabše pa trditev »Uporaba deževnice (meteorne vode) (vaš alternativni
vir oskrbe z vodo) v proizvodnem procesu« (M = 3,30). Standardni odklo-
ni se gibljejo med 1,49 in 1,99).
Preglednica 16: Ocene posameznih vplivnih dejavnikov managementa trajnostnega ravnanja
s pitno vodo.
Oznaka Spremenljivka M SD
dQ1a Inovacijski pristopi za izboljšanje proizvodnih procesov, kar ima za posledico zman- 5,73 1,49
jševanje porabe pitne vode.
dQ1b Inovacijski pristopi za obdelavo odpadne vode (tehnološke, hladilne vode, mete- 5,68 1,73
orne), kar ima za posledico zmanjševanje okoljskih posledic.
dQ1c Inovacijski postopki v proizvodnem procesu za ponovno uporabo vode (kot teh- 5,66 1,86
nološke, hladilne vode ipd.).
dQ1g Organizacijski procesi v zvezi z gospodarnim ravnanjem s pitno vodo so natančno 5,51 1,54
določeni – ve se, kaj in kako in za kaj je kdo odgovoren.
dQ1d Organizacijska struktura, oblikovana na način boljše učinkovitosti timskega dela in 5,48 1,39
spodbujanja projektnega dela.
dQ1k Nadzor porabe vode v proizvodnem procesu. 5,36 1,77
dQ1f Pravila obnašanja in delovanja povečujejo uspešnost managementa trajnostnega 5,20 1,51
(gospodarnega) ravnanja s pitno vodo.
120 Organizacijska struktura, oblikovana na način lažjega sklepanja strateških partner- 1,54
dQ1e stev ter dolgoročnega poslovnega sodelovanja z organizacijami, ki podpirajo gos- 5,16
podarno ravnanje s pitno vodo.
dQ1j Nadzor kakovosti vode v proizvodnem procesu. 5,08 1,81
dQ1i Tehnološko inovacijska podpora za učinkovit management projektov s področja 5,07 1,66
zmanjševanja porabe pitne vode.
dQ1m Komunikacijski sistem za podporo pri odločanju, urejanju zadev in obvladovan- 5,05 1,70
ju informacij.
dQ1h Organizacija sklepa zavezništva z drugimi organizacijami – zavezništva temeljijo na 4,89 1,62
sorodnih interesih v povezavi z gospodarnim ravnanjem pitne vode.
dQ1l Ustrezna oprema, ki omogoča iz hladilne vode odstraniti sol – voda se lahko pon- 4,83 1,84
ovno uporabi.
Op.: n = 285.
Kazalniki uspešnosti zmanjševanja porabe pitne vode
Anketirani so za oceno posameznih kazalnikov uspešnosti zmanjševanja
porabe pitne vode odgovarjali z izbiro ene izmed sedmih ponujenih mož-
nosti, in sicer: 1 – zelo neuspešno, 2 – neuspešno, 3 – delno neuspešno, 4
– niti neuspešno niti uspešno, 5 – delno uspešno, 6 – uspešno, 7 – zelo us-
pešno.
V Preglednici 17 so ocene posameznih kazalnikov uspešnosti zmanjše-
vanja porabe pitne vode razvrščene padajoče glede na povprečno vrednost
posamezne trditve. Iz preglednice je razvidno, da so anketirani v povprečju
najbolje ocenili trditev »Upoštevanje okoljskih standardov in normativov
s področja politike pitne vodne in varovanja naravnega okolja« (M = 5,34),
najslabše pa trditev »Uporaba deževnice (meteorne vode) (vaš alternativni
vir oskrbe z vodo) v proizvodnem procesu« (M = 3,30). Standardni odklo-
ni se gibljejo med 1,49 in 1,99).
