Page 148 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 148
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
Vrednotenje moderatorskega vpliva
Pri vrednotenju moderatorskega vpliva smo testirali (Jöreskog in Sörbom
2006):
− H0: koeficienti so pri vseh ključnih skupinah enaki;
− H1: koeficienti pri vseh ključnih skupinah niso enaki.
Za testiranje hipotez bomo uporabili statistiko χ² (hi-kvadrat) v okviru
programa AMOS – Preglednica 28.
Preglednica 28: Vpliv trajnostne rabe pitne vode na povezave v strukturnem modelu.
Nestandardizirani koeficienti
Pot Razlika χ² Statistično Org. z manj Org. z bolj t
značilen vpliv trajnostno rabo trajnostno rabo
pitne vode pitne vode
148 Inoviranje, orga- 0,239 Da* 0,346 0,585 1,86*
nizacijski sistem –
Management
Inoviranje, orga-
nizacijski sistem –
Uporaba lastnega 0,320 Da* 0,220 0,540 1,73*
vodovoda ali vod-
njaka
Inoviranje, organi-
zacijski sistem –0,003 Ne 0,312 0,309 –0,02
– Poraba pitne vode
Management –0,052 Ne 0,330 0,278 –0,43
– Poraba pitne vode
Uporaba lastnega
vodovoda ali vodn- 0,085 Ne 0,174 0,259 0,75
jaka – Poraba pitne
vode
*** p-veljavnost< 0,01; ** p-veljavnost < 0,05; * p-veljavnost < 0,10
Na podlagi izračunanih razlik χ² lahko ugotovimo, da med organiza-
cijami z manj trajnostno rabo pitne vode in organizacijami z bolj trajnostno
rabo pitne vode obstajajo statistično značilne razlike. Močnejša statistič-
no značilna povezanost obstaja v organizacijah z bolj trajnostno rabo pitne
vode, in sicer med dejavniki inoviranja in organizacijskega sistema ter ma-
nagementa in med uporabo lastnega vodovoda ali vodnjaka in dejavniki
inoviranja in organizacijskega sistema. Močnejša povezanost obstaja tudi
med dejavniki inoviranja in organizacijskega sistema, managementa, upo-
rabo lastnega vodovoda ali vodnjaka in porabo pitne vode, vendar te razli-
ke niso statistično značilne.
V prvem primeru lahko na podlagi rezultatov analize sklepamo, da je
za uporabo lastnega vodovoda ali vodnjaka kot tudi za dejavnike inoviranja
Vrednotenje moderatorskega vpliva
Pri vrednotenju moderatorskega vpliva smo testirali (Jöreskog in Sörbom
2006):
− H0: koeficienti so pri vseh ključnih skupinah enaki;
− H1: koeficienti pri vseh ključnih skupinah niso enaki.
Za testiranje hipotez bomo uporabili statistiko χ² (hi-kvadrat) v okviru
programa AMOS – Preglednica 28.
Preglednica 28: Vpliv trajnostne rabe pitne vode na povezave v strukturnem modelu.
Nestandardizirani koeficienti
Pot Razlika χ² Statistično Org. z manj Org. z bolj t
značilen vpliv trajnostno rabo trajnostno rabo
pitne vode pitne vode
148 Inoviranje, orga- 0,239 Da* 0,346 0,585 1,86*
nizacijski sistem –
Management
Inoviranje, orga-
nizacijski sistem –
Uporaba lastnega 0,320 Da* 0,220 0,540 1,73*
vodovoda ali vod-
njaka
Inoviranje, organi-
zacijski sistem –0,003 Ne 0,312 0,309 –0,02
– Poraba pitne vode
Management –0,052 Ne 0,330 0,278 –0,43
– Poraba pitne vode
Uporaba lastnega
vodovoda ali vodn- 0,085 Ne 0,174 0,259 0,75
jaka – Poraba pitne
vode
*** p-veljavnost< 0,01; ** p-veljavnost < 0,05; * p-veljavnost < 0,10
Na podlagi izračunanih razlik χ² lahko ugotovimo, da med organiza-
cijami z manj trajnostno rabo pitne vode in organizacijami z bolj trajnostno
rabo pitne vode obstajajo statistično značilne razlike. Močnejša statistič-
no značilna povezanost obstaja v organizacijah z bolj trajnostno rabo pitne
vode, in sicer med dejavniki inoviranja in organizacijskega sistema ter ma-
nagementa in med uporabo lastnega vodovoda ali vodnjaka in dejavniki
inoviranja in organizacijskega sistema. Močnejša povezanost obstaja tudi
med dejavniki inoviranja in organizacijskega sistema, managementa, upo-
rabo lastnega vodovoda ali vodnjaka in porabo pitne vode, vendar te razli-
ke niso statistično značilne.
V prvem primeru lahko na podlagi rezultatov analize sklepamo, da je
za uporabo lastnega vodovoda ali vodnjaka kot tudi za dejavnike inoviranja
