Page 152 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 152
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
(angl. re-use) in/ali uporabo alternativnih virov vode ščitijo naravno okolje
– vodo uporabljajo bolj trajnostno (Elliott 2013). Za uveljavljanje politike
trajnostnega razvoja (vključevanja vseh treh vidikov trajnostnega razvoja –
med katere v okoljski vidik sodi tudi trajnostno ravnanje s pitno vodo) ima-
jo v organizacijah poglavitno odločevalsko vlogo vršni managerji oziroma
vršni management (Možina in Kovač 2006; Kralj 2005). Tako brez aktiv-
ne podpore in neposrednega udejstvovanja managerjev, njihovega znanja z
obravnavanega področja, prestrukturiranja procesov proizvajanja in pora-
be, trajnostno ravnanje ne more priti do svojega izraza in udejanjanja v de-
lovnih dosežkih (Možina in Kovač 2006; Kralj 2005).
V organizacijah naj bi za uspešno usmerjanje sprememb vodili politi-
ko načrtne inovativnosti– tudi na področju uvedbe nove tehnologije v pro-
ces proizvajanja (Markič 2004, 15). Načrtna inovativnost pa v nadaljeva-
152 nju spodbuja organizacijo, da v posameznih novostih išče priložnost (prav
tam, 455–6). Politiko inoviranja je po mnenju Rašičeve in Markiča (2008,
26) treba načrtovati. Rigby in Bilodeau (2009) v svoji raziskavi ugotavlja-
ta, da je za večino vršnega managementa prav inoviranje najpomembnejše.
Po pomembnosti za vršni management nato sledijo kultura organizacije,
strategija organizacije, okolju prijazni proizvodi in procesi pa kot del pos-
lanstva organizacije.
Prav inovativni pristopi naj bi vodili do razrešitve zmanjševanja pora-
be pitne vode in posledično do zmanjševanja stroškov v procesih proizvaja-
nja v organizacijah na področju predelovalnih dejavnosti (European Com-
mission 2012b, 26–7).
Organizacijski sistem obravnavamo v smislu urejenosti organizacije.
Urejanje organizacije je urejanje delovanja zaposlenih in obsega vse vsebine
delovanja, ki jih je mogoče vnaprej opredeliti. Urejenost organizacije obse-
ga: potek dela, pravila obnašanja in delovanja, strukturo (členjenost pod-
jetja) in procese (potek temeljnih dejavnosti organizacije) (Biloslavo 2008,
197-198).
Tehnološka inovacijska oprema (programska oprema) je pomemben
dejavnik za nadzor kakovosti vode – zgolj s tem ukrepom se je poraba vode
zmanjšala za 20–50 %, odvisno od industrijske panoge (European Com-
mission 2012b, 26–27). Raziskava EU v okviru 7OP Aquafit4use (2008–
2012) na področju trajnostne uporabe pitne vode v industriji je pokaza-
la, da je z uporabo ustrezne programske opreme mogoče iz hladilne vode
odstraniti sol. Voda se tako lahko ponovno uporabi. Na ta način so dosegli
80-odstotno zmanjšanje porabe pitne vode za potrebe hlajenja v hladilnih
stolpih (European Commission 2012b, 26–7).
(angl. re-use) in/ali uporabo alternativnih virov vode ščitijo naravno okolje
– vodo uporabljajo bolj trajnostno (Elliott 2013). Za uveljavljanje politike
trajnostnega razvoja (vključevanja vseh treh vidikov trajnostnega razvoja –
med katere v okoljski vidik sodi tudi trajnostno ravnanje s pitno vodo) ima-
jo v organizacijah poglavitno odločevalsko vlogo vršni managerji oziroma
vršni management (Možina in Kovač 2006; Kralj 2005). Tako brez aktiv-
ne podpore in neposrednega udejstvovanja managerjev, njihovega znanja z
obravnavanega področja, prestrukturiranja procesov proizvajanja in pora-
be, trajnostno ravnanje ne more priti do svojega izraza in udejanjanja v de-
lovnih dosežkih (Možina in Kovač 2006; Kralj 2005).
V organizacijah naj bi za uspešno usmerjanje sprememb vodili politi-
ko načrtne inovativnosti– tudi na področju uvedbe nove tehnologije v pro-
ces proizvajanja (Markič 2004, 15). Načrtna inovativnost pa v nadaljeva-
152 nju spodbuja organizacijo, da v posameznih novostih išče priložnost (prav
tam, 455–6). Politiko inoviranja je po mnenju Rašičeve in Markiča (2008,
26) treba načrtovati. Rigby in Bilodeau (2009) v svoji raziskavi ugotavlja-
ta, da je za večino vršnega managementa prav inoviranje najpomembnejše.
Po pomembnosti za vršni management nato sledijo kultura organizacije,
strategija organizacije, okolju prijazni proizvodi in procesi pa kot del pos-
lanstva organizacije.
Prav inovativni pristopi naj bi vodili do razrešitve zmanjševanja pora-
be pitne vode in posledično do zmanjševanja stroškov v procesih proizvaja-
nja v organizacijah na področju predelovalnih dejavnosti (European Com-
mission 2012b, 26–7).
Organizacijski sistem obravnavamo v smislu urejenosti organizacije.
Urejanje organizacije je urejanje delovanja zaposlenih in obsega vse vsebine
delovanja, ki jih je mogoče vnaprej opredeliti. Urejenost organizacije obse-
ga: potek dela, pravila obnašanja in delovanja, strukturo (členjenost pod-
jetja) in procese (potek temeljnih dejavnosti organizacije) (Biloslavo 2008,
197-198).
Tehnološka inovacijska oprema (programska oprema) je pomemben
dejavnik za nadzor kakovosti vode – zgolj s tem ukrepom se je poraba vode
zmanjšala za 20–50 %, odvisno od industrijske panoge (European Com-
mission 2012b, 26–27). Raziskava EU v okviru 7OP Aquafit4use (2008–
2012) na področju trajnostne uporabe pitne vode v industriji je pokaza-
la, da je z uporabo ustrezne programske opreme mogoče iz hladilne vode
odstraniti sol. Voda se tako lahko ponovno uporabi. Na ta način so dosegli
80-odstotno zmanjšanje porabe pitne vode za potrebe hlajenja v hladilnih
stolpih (European Commission 2012b, 26–7).
