Page 49 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 49
Management in trajnostni razvoj 49
Za analizo razvoja uresničevanja trajnostnega razvoja EU smo obdobje od
podpisa Pogodbe o Evropski gospodarski skupnosti (EGS) pa do danes raz-
delili na pet obdobij: 1973–1981 (zametki trajnostnega razvoja); 1982–1992
(ustvarjanje notranjega trga in integracija okoljske politike), 1992–2000 (k
trajnosti), 2001–2012 (cilj – Okolje 2010 – naša prihodnost, naša izbira);
2013–2020 (sedanje obdobje – obdobje sedmega okoljskega programa).
1973–1981: Zametki trajnostnega razvoja
Prve usmeritve politike trajnostnega razvoja EU so bile začrtane novem-
bra 1973 v prvem okoljskem programu EAP (Environmental Action Pro-
gramme) 1973–1976, v katerem so bili opredeljeni naslednji smotri in ci-
lji (Hey 2005, 18):
− preprečevanje, zmanjševanje in odpravljanje škode v naravnem
okolju;
− ohranitev ekološkega ravnovesja;
− razumna raba naravnih virov.
Poudarek prvega okoljskega programa EAP je bilo varstvo voda, zraka
in odpadkov s poudarkom na kmetijstvu in prostorskem načrtovanju (Hey
2005, 19). Iz programa je že bila razvidna soodvisnost gospodarskega razvo-
ja, blaginje in varstva naravnega okolja, varstvo naravnega okolja pa najpo-
membnejša naloga EU (prav tam).
Drugi okoljski program EAP (1977–1981) je po smislu pristopa,
smotrov in ciljev nadaljevanje prvega okoljski program EAP (Hey 2005,
19). V prvem in drugem okoljskem programu (1973–1981) so snovalci pou-
darjali neprecenljivo vrednost kakovosti voda in zraka – cilji na področju
kakovosti voda so bili zelo visoki, cilje na področju kakovosti zraka pa naj
bi bilo mogoče doseči tudi brez posredovanja političnih struktur v posame-
znih državah (prav tam).
Hey (2005, 19) je to obdobje ocenil kot ne preveč uspešno – začetno
navdušenje se je v obdobju gospodarske recesije (1975–1978; 1981–1983)
precej zmanjšalo (prav tam).
1982–1992: Ustvarjanje notranjega trga in integracija okoljske politike
Tretji okoljski program EAP (1982–1986) in četrti okoljski program EAP
(1987–1992) sta pomenila zasuk v politiki do naravnega okolja EGS (Hey
2005, 19).
Poudarek tretjega okoljskega programa EAP (1982–1986) je bil na
vključevanju okoljske politike, predvsem njene ekonomske in socialne raz-
sežnosti v druge sektorske politike EU in zmanjševanje onesnaževanja pri
Za analizo razvoja uresničevanja trajnostnega razvoja EU smo obdobje od
podpisa Pogodbe o Evropski gospodarski skupnosti (EGS) pa do danes raz-
delili na pet obdobij: 1973–1981 (zametki trajnostnega razvoja); 1982–1992
(ustvarjanje notranjega trga in integracija okoljske politike), 1992–2000 (k
trajnosti), 2001–2012 (cilj – Okolje 2010 – naša prihodnost, naša izbira);
2013–2020 (sedanje obdobje – obdobje sedmega okoljskega programa).
1973–1981: Zametki trajnostnega razvoja
Prve usmeritve politike trajnostnega razvoja EU so bile začrtane novem-
bra 1973 v prvem okoljskem programu EAP (Environmental Action Pro-
gramme) 1973–1976, v katerem so bili opredeljeni naslednji smotri in ci-
lji (Hey 2005, 18):
− preprečevanje, zmanjševanje in odpravljanje škode v naravnem
okolju;
− ohranitev ekološkega ravnovesja;
− razumna raba naravnih virov.
Poudarek prvega okoljskega programa EAP je bilo varstvo voda, zraka
in odpadkov s poudarkom na kmetijstvu in prostorskem načrtovanju (Hey
2005, 19). Iz programa je že bila razvidna soodvisnost gospodarskega razvo-
ja, blaginje in varstva naravnega okolja, varstvo naravnega okolja pa najpo-
membnejša naloga EU (prav tam).
Drugi okoljski program EAP (1977–1981) je po smislu pristopa,
smotrov in ciljev nadaljevanje prvega okoljski program EAP (Hey 2005,
19). V prvem in drugem okoljskem programu (1973–1981) so snovalci pou-
darjali neprecenljivo vrednost kakovosti voda in zraka – cilji na področju
kakovosti voda so bili zelo visoki, cilje na področju kakovosti zraka pa naj
bi bilo mogoče doseči tudi brez posredovanja političnih struktur v posame-
znih državah (prav tam).
Hey (2005, 19) je to obdobje ocenil kot ne preveč uspešno – začetno
navdušenje se je v obdobju gospodarske recesije (1975–1978; 1981–1983)
precej zmanjšalo (prav tam).
1982–1992: Ustvarjanje notranjega trga in integracija okoljske politike
Tretji okoljski program EAP (1982–1986) in četrti okoljski program EAP
(1987–1992) sta pomenila zasuk v politiki do naravnega okolja EGS (Hey
2005, 19).
Poudarek tretjega okoljskega programa EAP (1982–1986) je bil na
vključevanju okoljske politike, predvsem njene ekonomske in socialne raz-
sežnosti v druge sektorske politike EU in zmanjševanje onesnaževanja pri
