Page 47 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 47
Management in trajnostni razvoj 47
okolje) v dejavnosti, kot so npr. industrija, kmetijstvo, energetika,
transport ipd.
Ravni trajnostnega razvoja
Veliko število raziskovalcev (med drugim O’Riordan 1996; Baker 2006;
Murphy 2012; Davies 2013) je poskusilo »oblikovati« različice, različne
tipe trajnostnega razvoja (Carter 2007, 213). Večina raziskovalcev je trajno-
stni razvoj razdelila na »šibko« in »močno« trajnost razvoja z nekaj vme-
snimi tipi trajnosti – kot prehod od »šibke« do »močne« trajnosti (med
drugim Carter 2007; Murphy 2012; Davies 2013). V nadaljevanju bomo
opisali Bakerjev (2006) model trajnostnega razvoja, ki služi kot pripomo-
ček za prepoznavanje oblik trajnostnega razvoja, saj opisuje scenarije in nje-
gove posledice, povezane z vsakim modelom trajnosti, posamezne modele
trajnosti pa povezuje z različnimi filozofskimi prepričanji o svetu in nara-
vi (Carter 2007, 213).
Baker trajnostni razvoj razdeli na štiri modele/ravni trajnosti, in sicer
(Baker 2006, 28; Carter 2007, 214–5):
− prvi model: idealni model trajnosti (zelo močna trajnost) – nova
razvojna paradigma, ki poudarja obliko čistega trajnostnega ra-
zvoja in si prizadeva za zaščito ter povečanje biotske raznovrstno-
sti. Velja etičen pristop – veljajo načela sodelovanja, pravičnosti,
enakosti spolov ipd. Gospodarstvo naj bi temeljilo na holističnem
medsektorskem sodelovanju, močnih mednarodnih konferencah
in s strani vlade zakonsko predpisani podpori in skrbi za trajno-
stni razvoj, državne institucije (politične, pravne, družbene, eko-
nomske) so decentralizirane. Idealni model trajnosti upošteva vse
življenje na Zemlji – živemu in neživemu svetu je priznana intrin-
zična oziroma lastna vrednost (angl. intrinsic value). Med civilno
družbo in državo poteka dialog. V idealnem modelu sta pomemb-
ni tako inter (razporejenost bogastva/blagostanja med člani samo
določene generacije) kot intra generacijska enakost (razporejenost
bogastva/blagostanja med generacijami);
− drugi model: močna trajnost: v tem modelu se vse tri dimenzi-
je trajnostnega razvoja razvijajo v medsebojni odvisnosti. Z mo-
delom močne trajnosti naj bi se podpiralo načelo previdnosti – če
je le mogoče, neobnovljive naravne vire nadomestimo z obnovlji-
vimi. Trg je okoljsko reguliran, na spremembe v ravnanju in vred-
notenju gospodarstva in/ali posameznika vpliva država s pomočjo
uvedbe državnih intervencij (npr. finančne spodbude, subvencije,
okolje) v dejavnosti, kot so npr. industrija, kmetijstvo, energetika,
transport ipd.
Ravni trajnostnega razvoja
Veliko število raziskovalcev (med drugim O’Riordan 1996; Baker 2006;
Murphy 2012; Davies 2013) je poskusilo »oblikovati« različice, različne
tipe trajnostnega razvoja (Carter 2007, 213). Večina raziskovalcev je trajno-
stni razvoj razdelila na »šibko« in »močno« trajnost razvoja z nekaj vme-
snimi tipi trajnosti – kot prehod od »šibke« do »močne« trajnosti (med
drugim Carter 2007; Murphy 2012; Davies 2013). V nadaljevanju bomo
opisali Bakerjev (2006) model trajnostnega razvoja, ki služi kot pripomo-
ček za prepoznavanje oblik trajnostnega razvoja, saj opisuje scenarije in nje-
gove posledice, povezane z vsakim modelom trajnosti, posamezne modele
trajnosti pa povezuje z različnimi filozofskimi prepričanji o svetu in nara-
vi (Carter 2007, 213).
Baker trajnostni razvoj razdeli na štiri modele/ravni trajnosti, in sicer
(Baker 2006, 28; Carter 2007, 214–5):
− prvi model: idealni model trajnosti (zelo močna trajnost) – nova
razvojna paradigma, ki poudarja obliko čistega trajnostnega ra-
zvoja in si prizadeva za zaščito ter povečanje biotske raznovrstno-
sti. Velja etičen pristop – veljajo načela sodelovanja, pravičnosti,
enakosti spolov ipd. Gospodarstvo naj bi temeljilo na holističnem
medsektorskem sodelovanju, močnih mednarodnih konferencah
in s strani vlade zakonsko predpisani podpori in skrbi za trajno-
stni razvoj, državne institucije (politične, pravne, družbene, eko-
nomske) so decentralizirane. Idealni model trajnosti upošteva vse
življenje na Zemlji – živemu in neživemu svetu je priznana intrin-
zična oziroma lastna vrednost (angl. intrinsic value). Med civilno
družbo in državo poteka dialog. V idealnem modelu sta pomemb-
ni tako inter (razporejenost bogastva/blagostanja med člani samo
določene generacije) kot intra generacijska enakost (razporejenost
bogastva/blagostanja med generacijami);
− drugi model: močna trajnost: v tem modelu se vse tri dimenzi-
je trajnostnega razvoja razvijajo v medsebojni odvisnosti. Z mo-
delom močne trajnosti naj bi se podpiralo načelo previdnosti – če
je le mogoče, neobnovljive naravne vire nadomestimo z obnovlji-
vimi. Trg je okoljsko reguliran, na spremembe v ravnanju in vred-
notenju gospodarstva in/ali posameznika vpliva država s pomočjo
uvedbe državnih intervencij (npr. finančne spodbude, subvencije,
