Page 48 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 48
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
nadomestila za onesnaževanje, zniževanje davkov v primeru rabe
obnovljivih virov, ustrezna pravna ureditev ipd.). V tem modelu
niso sprejemljive vse tehnologije – spodbuja se čista tehnologija in
mešane delovno in kapitalsko intenzivne tehnologije. Ekonomska
rast v tem modelu je pomembna, vendar je manj poudarka na ko-
ličinski rasti. Med civilno družbo in državo poteka dialog;
− tretji model (šibka trajnost): trg se delno opira na okoljsko poli-
tiko. Okoljske probleme razrešujejo s pomočjo uvajanja načel in
standardov, vendar samo do vnaprej dogovorjene stopnje – dana
zaveza je močnejša od prakse. Naravno okolje nima notranje vred-
nosti, zato je njegova zaščita omejena na ohranitev določene-
ga vira, ki bistveno prispeva k neposredni gospodarski koristi –
zmanjševanje porabe tega vira ni vključeno. Prednostni namen
48 te politike je gospodarska rast, vendar že obstajajo manjše pobu-
de za zmanjševanje moči globalnih trgov (začetni premiki k lo-
kalni gospodarski samozadostnosti). Okoljska problematika se
razrešujejo preko »ocenitve« škode v naravnem okolju, zmanjše-
vanje onesnaževanja pa naj bi temeljilo na načelu »end-of-pipe«
– za zmanjšanje onesnaževanja npr. vode, zraka, tal se poskrbi na
koncu procesa proizvajanja (npr. s pomočjo filtriranja, reciklira-
nja ali drugih čistilnih ukrepov – kot reakcija/odgovor na nastali
položaj). Dialog med civilno družbo in državnimi organi poteka
od zgoraj navzdol. Je omejen, saj v dialog z državo lahko vstopa-
jo samo posamezniki (elita), ki izstopajo po družbenem položaju,
pomembnosti in kakovosti;
− četrti model (model nadzora onesnaževanja naravnega okolja): je
model globalnega trga, ki podpira neetičen pristop. Razvoj teme-
lji na gospodarski rasti – na proizvajanju brez kakršnega koli ozi-
ra na posledice za naravno okolje in podpira preusmeritev/seli-
tev proizvodnje na od države manj nadzorovane lokacije. Naravno
okolje služi kot uporabna gospodarska vrednost in je v tem pristo-
pu le v funkciji zagotavljanja virov. Model podpira intenzivno teh-
nologijo. Zmanjševanje onesnaževanja naravnega okolja naj bi te-
meljilo na načelu »end-of-pipe«. Dialog med civilno družbo in
državo temelji izključno na gospodarskih interesih.
Uresničevanje trajnostnega razvoja
V EU naj bi med vsemi svetovnimi gospodarstvi dosegli največji trajnostni
in družbeni napredek, področje voda pa je eno izmed najbolj urejenih pod-
ročij zakonodaje o naravnem okolju EU (European Commission 2014a).
nadomestila za onesnaževanje, zniževanje davkov v primeru rabe
obnovljivih virov, ustrezna pravna ureditev ipd.). V tem modelu
niso sprejemljive vse tehnologije – spodbuja se čista tehnologija in
mešane delovno in kapitalsko intenzivne tehnologije. Ekonomska
rast v tem modelu je pomembna, vendar je manj poudarka na ko-
ličinski rasti. Med civilno družbo in državo poteka dialog;
− tretji model (šibka trajnost): trg se delno opira na okoljsko poli-
tiko. Okoljske probleme razrešujejo s pomočjo uvajanja načel in
standardov, vendar samo do vnaprej dogovorjene stopnje – dana
zaveza je močnejša od prakse. Naravno okolje nima notranje vred-
nosti, zato je njegova zaščita omejena na ohranitev določene-
ga vira, ki bistveno prispeva k neposredni gospodarski koristi –
zmanjševanje porabe tega vira ni vključeno. Prednostni namen
48 te politike je gospodarska rast, vendar že obstajajo manjše pobu-
de za zmanjševanje moči globalnih trgov (začetni premiki k lo-
kalni gospodarski samozadostnosti). Okoljska problematika se
razrešujejo preko »ocenitve« škode v naravnem okolju, zmanjše-
vanje onesnaževanja pa naj bi temeljilo na načelu »end-of-pipe«
– za zmanjšanje onesnaževanja npr. vode, zraka, tal se poskrbi na
koncu procesa proizvajanja (npr. s pomočjo filtriranja, reciklira-
nja ali drugih čistilnih ukrepov – kot reakcija/odgovor na nastali
položaj). Dialog med civilno družbo in državnimi organi poteka
od zgoraj navzdol. Je omejen, saj v dialog z državo lahko vstopa-
jo samo posamezniki (elita), ki izstopajo po družbenem položaju,
pomembnosti in kakovosti;
− četrti model (model nadzora onesnaževanja naravnega okolja): je
model globalnega trga, ki podpira neetičen pristop. Razvoj teme-
lji na gospodarski rasti – na proizvajanju brez kakršnega koli ozi-
ra na posledice za naravno okolje in podpira preusmeritev/seli-
tev proizvodnje na od države manj nadzorovane lokacije. Naravno
okolje služi kot uporabna gospodarska vrednost in je v tem pristo-
pu le v funkciji zagotavljanja virov. Model podpira intenzivno teh-
nologijo. Zmanjševanje onesnaževanja naravnega okolja naj bi te-
meljilo na načelu »end-of-pipe«. Dialog med civilno družbo in
državo temelji izključno na gospodarskih interesih.
Uresničevanje trajnostnega razvoja
V EU naj bi med vsemi svetovnimi gospodarstvi dosegli največji trajnostni
in družbeni napredek, področje voda pa je eno izmed najbolj urejenih pod-
ročij zakonodaje o naravnem okolju EU (European Commission 2014a).
