Page 53 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
Management in trajnostni razvoj 53
sprejme vlada R Slovenije. Sprejeto poročilo nato služi kot strokovna pod-
laga za vodenje politike o razvoju v Sloveniji.
Strategiji razvoja Slovenije je leta 2006 sledilo sprejetje Programa za
spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007–2013 – pro-
gram s cilji in smernicami, v katerem so poleg slovenskih zamisli in evrop-
skih dobrih praks upoštevani ukrepi iz najbolj razvitih držav sveta, pri-
rejeni specifičnemu okolju v Sloveniji, kjer je eno izmed ključnih meril za
izbor projektov prav trajnostna rast (učinki na okolje, multiplikativni učin-
ki) (MG 2006). Pomembno je namreč omogočiti gospodarstvu dejavnike
razvoja, ki omogočajo trajnostno rast organizacije, visoko dodano vred-
nost proizvodov in procesov ter sposobnost konkuriranja na globalnih tr-
gih (prav tam).
2013–2020: Sedanje obdobje – obdobje sedmega okoljskega programa
Sedmi okoljski program EAP (2013–2020) – akcijski program EU do leta
2020, s katerim se EU ob spoštovanju naravnih omejitev našega planeta za-
veže (European Commission 2014a):
− okrepiti prizadevanja za varovanje našega naravnega kapitala (po-
speševanje doseganja smotrov in ciljev, ki so določeni v Strate-
giji za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in Načrt za varovanje
evropskih vodnih virov, boljša vključitev okoljskih vprašanj v dru-
ga področja politike, kot so regionalna politika, kmetijstvo, ribi-
štvo, energetika in promet ipd.);
− spodbujati nizkoogljično rast z učinkovito uporabo virov (izvaja-
nje svežnjev podnebne in energetske politike v celoti, izboljšanje
okoljske učinkovitosti proizvodov in procesov v njihovem življenj-
skem ciklu, zmanjšanje vpliva potrošnje na naravno okolje ipd.);
− spodbujati inovacije (z večjim vlaganjem v znanje spodbuditi ino-
vacije in razvoj bolj trajnostnih razrešitev, ustrezne naložbe in
inovacije pri proizvodih, procesih in javnih politikah tako s strani
javnih kot zasebnih virov ipd.);
− varovati zdravje in dobro počutje ljudi (določa dolgoročno vizijo
nestrupenega delovnega in življenjskega okolja, identificiranje in
odpravljanje tveganj, povezanih z uporabo kemikalij v proizvodih
in procesih ter kemičnih mešanicah ipd.).
Slovenija se je v tem obdobju v okviru EU s številnimi dokumenti
(Strategija EU 2020, Nacionalni reformni program, Pakt za stabilnost in
rast, Fiskalni pakt) in procesom ekonomskega obvladovanja na ravni EU
sprejme vlada R Slovenije. Sprejeto poročilo nato služi kot strokovna pod-
laga za vodenje politike o razvoju v Sloveniji.
Strategiji razvoja Slovenije je leta 2006 sledilo sprejetje Programa za
spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007–2013 – pro-
gram s cilji in smernicami, v katerem so poleg slovenskih zamisli in evrop-
skih dobrih praks upoštevani ukrepi iz najbolj razvitih držav sveta, pri-
rejeni specifičnemu okolju v Sloveniji, kjer je eno izmed ključnih meril za
izbor projektov prav trajnostna rast (učinki na okolje, multiplikativni učin-
ki) (MG 2006). Pomembno je namreč omogočiti gospodarstvu dejavnike
razvoja, ki omogočajo trajnostno rast organizacije, visoko dodano vred-
nost proizvodov in procesov ter sposobnost konkuriranja na globalnih tr-
gih (prav tam).
2013–2020: Sedanje obdobje – obdobje sedmega okoljskega programa
Sedmi okoljski program EAP (2013–2020) – akcijski program EU do leta
2020, s katerim se EU ob spoštovanju naravnih omejitev našega planeta za-
veže (European Commission 2014a):
− okrepiti prizadevanja za varovanje našega naravnega kapitala (po-
speševanje doseganja smotrov in ciljev, ki so določeni v Strate-
giji za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in Načrt za varovanje
evropskih vodnih virov, boljša vključitev okoljskih vprašanj v dru-
ga področja politike, kot so regionalna politika, kmetijstvo, ribi-
štvo, energetika in promet ipd.);
− spodbujati nizkoogljično rast z učinkovito uporabo virov (izvaja-
nje svežnjev podnebne in energetske politike v celoti, izboljšanje
okoljske učinkovitosti proizvodov in procesov v njihovem življenj-
skem ciklu, zmanjšanje vpliva potrošnje na naravno okolje ipd.);
− spodbujati inovacije (z večjim vlaganjem v znanje spodbuditi ino-
vacije in razvoj bolj trajnostnih razrešitev, ustrezne naložbe in
inovacije pri proizvodih, procesih in javnih politikah tako s strani
javnih kot zasebnih virov ipd.);
− varovati zdravje in dobro počutje ljudi (določa dolgoročno vizijo
nestrupenega delovnega in življenjskega okolja, identificiranje in
odpravljanje tveganj, povezanih z uporabo kemikalij v proizvodih
in procesih ter kemičnih mešanicah ipd.).
Slovenija se je v tem obdobju v okviru EU s številnimi dokumenti
(Strategija EU 2020, Nacionalni reformni program, Pakt za stabilnost in
rast, Fiskalni pakt) in procesom ekonomskega obvladovanja na ravni EU
