Page 94 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 94
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
temperatura odpadnih vod je nekoliko višja kot voda v vodovodnem siste-
mu, ima barvo in vonj), kemijske (vsebuje lahko kloride, dušikove spojine,
fosfor, žveplo, kovinske sestavine, organske sestavine ipd.) in biološke (mi-
kroorganizmi, kot so bakterije, glive, praživali, mikroskopske rastline, vi-
rusi ipd.) lastnosti (Roš in Zupančič 2010, 29). Industrijsko odpadne vode
razdelimo v dve glavni skupini, in sicer v komunalne odpadne vode in teh-
nološke odpadne vode (Drev 2011, 13).
Industrijske tehnološke odpadne vode so vode, ki se uporabljajo za na-
pajanje parnih kotlov, za hlajenje kondenzatorjev, reaktorjev, strojev z no-
tranjim izgorevanjem ipd. (Lobnik 2008, 1) – njihova sestava in količina
sta odvisni od tipa industrije, vrste tehnologije in procesov, vstopnih suro-
vin in nastalih produktov (Žgajnar Gotvajn, Kalčikova in Zagorc-Končan
2013, 3). Med tehnološke odpadne vode štejemo tudi hladilne vode, ki se
uporabljajo v industriji v večini hladilnih procesov, npr. pri procesu hlaje-
94 nja strojev, aparatov (prav tam). Za zmanjševanje porabe in izpustov vode
ter visokih stroškov se lahko izvede hlajenje strojev, aparatov z zaprtim hla-
dilnim sistemom – hladilna voda se po opravljeni funkciji hlajenja ohladi
in vrne v hladilni sistem (prav tam).
Da bi zmanjšali stroške in z ekološkega vidika odpadnih voda, se v
industriji vodo s pomočjo t. i. RE-USE-naprav lahko ponovno uporablja
(angl. re-use water) kot napojno vodo za hladilne stolpe, kot tehnološko
vodo, za namakanje zelenih površin, kot sanitarno vodo ipd. (CWG 2015,
19).
Osnovni dokument EU je Direktiva o vodi, s katero je bila ustvarjena
pravna podlaga za varovanje voda, s ciljem doseganja dobrega stanja voda
do leta 2015 oziroma najkasneje do leta 2027 – je podlaga za sprejetje osta-
lih zakonodaj tudi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda v EU in
Sloveniji, tudi tehnoloških odpadnih voda (IVRS 2015).
Slovenska zakonodaja je vezana na zakonodajo EU. Na podlagi Za-
kona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32/1993) področje odvajanja in čišče-
nja komunalne (tudi tehnološke) odpadne vode v Sloveniji urejajo različ-
ni podzakonski predpisi/uredbe (ARSO 2015). EU je 2013 sprejela splošni
okoljski akcijski program Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju
omejitev našega planeta« (Ur. l. EU L 354/171.), kjer je med prednostnimi
nalogami obravnavana tudi učinkovita raba virov v vodnem sektorju, s ci-
ljem ohranjanja, doseganja ali povečevanja dobrega stanja voda v skladu z
okvirno direktivo o vodah – s spodbujanjem predstavitve in širjenjem ino-
vativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki temeljijo na strate-
škem izvedbenem načrtu evropskega partnerstva za inovacije na področju
voda, tudi odpadnih voda.
temperatura odpadnih vod je nekoliko višja kot voda v vodovodnem siste-
mu, ima barvo in vonj), kemijske (vsebuje lahko kloride, dušikove spojine,
fosfor, žveplo, kovinske sestavine, organske sestavine ipd.) in biološke (mi-
kroorganizmi, kot so bakterije, glive, praživali, mikroskopske rastline, vi-
rusi ipd.) lastnosti (Roš in Zupančič 2010, 29). Industrijsko odpadne vode
razdelimo v dve glavni skupini, in sicer v komunalne odpadne vode in teh-
nološke odpadne vode (Drev 2011, 13).
Industrijske tehnološke odpadne vode so vode, ki se uporabljajo za na-
pajanje parnih kotlov, za hlajenje kondenzatorjev, reaktorjev, strojev z no-
tranjim izgorevanjem ipd. (Lobnik 2008, 1) – njihova sestava in količina
sta odvisni od tipa industrije, vrste tehnologije in procesov, vstopnih suro-
vin in nastalih produktov (Žgajnar Gotvajn, Kalčikova in Zagorc-Končan
2013, 3). Med tehnološke odpadne vode štejemo tudi hladilne vode, ki se
uporabljajo v industriji v večini hladilnih procesov, npr. pri procesu hlaje-
94 nja strojev, aparatov (prav tam). Za zmanjševanje porabe in izpustov vode
ter visokih stroškov se lahko izvede hlajenje strojev, aparatov z zaprtim hla-
dilnim sistemom – hladilna voda se po opravljeni funkciji hlajenja ohladi
in vrne v hladilni sistem (prav tam).
Da bi zmanjšali stroške in z ekološkega vidika odpadnih voda, se v
industriji vodo s pomočjo t. i. RE-USE-naprav lahko ponovno uporablja
(angl. re-use water) kot napojno vodo za hladilne stolpe, kot tehnološko
vodo, za namakanje zelenih površin, kot sanitarno vodo ipd. (CWG 2015,
19).
Osnovni dokument EU je Direktiva o vodi, s katero je bila ustvarjena
pravna podlaga za varovanje voda, s ciljem doseganja dobrega stanja voda
do leta 2015 oziroma najkasneje do leta 2027 – je podlaga za sprejetje osta-
lih zakonodaj tudi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda v EU in
Sloveniji, tudi tehnoloških odpadnih voda (IVRS 2015).
Slovenska zakonodaja je vezana na zakonodajo EU. Na podlagi Za-
kona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32/1993) področje odvajanja in čišče-
nja komunalne (tudi tehnološke) odpadne vode v Sloveniji urejajo različ-
ni podzakonski predpisi/uredbe (ARSO 2015). EU je 2013 sprejela splošni
okoljski akcijski program Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju
omejitev našega planeta« (Ur. l. EU L 354/171.), kjer je med prednostnimi
nalogami obravnavana tudi učinkovita raba virov v vodnem sektorju, s ci-
ljem ohranjanja, doseganja ali povečevanja dobrega stanja voda v skladu z
okvirno direktivo o vodah – s spodbujanjem predstavitve in širjenjem ino-
vativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki temeljijo na strate-
škem izvedbenem načrtu evropskega partnerstva za inovacije na področju
voda, tudi odpadnih voda.
