Page 145 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 145
5: integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v poznem srednjem veku
deželni knez posredoval za dosego sporazuma med njimi in deželnim
plemstvom (zemljiška gospostva so bila namreč v veliki meri iniciator in
tudi zaščitnik kmečke trgovine) glede kmečke trgovine in obrti na podežel-
ju. Sporazum, ki ga je 23. marca 1492 objavil kranjski deželni glavar Vilijem
Turjaški,47 je bil zasnovan kot celostna ureditev razmerij med mesti in
podeželjem, ki je sicer ščitila pravice prvih, vendar ne več v obsegu, ki ga
odsevajo starejše prepovedi, pač pa je uzakonila določene kmečke »uzur-
pacije«, ki jih ni bilo več smiselno niti mogoče zatirati. Sporazum je v šes-
tih členih obsegal naslednje določbe:
1) Na podeželju je v krogu razdalje ene milje od večjih mest
(Ljubljane, Kranja, Kamnika in Novega mesta) oz. v krogu pol
milje od ostalih mest in trgov dovoljeval le po enega kovača, čev-
ljarja in krojača ter eno taverno (z izjemo starih, ustaljenih, ki že
plačujejo dajatve v urbar).
2) Prepovedoval je vsako obrt in trgovanje (z oljem, živino, žitom,
usnjenimi izdelki, s kramarijo in z ostalim blagom) pri župnijskih
cerkvah v obliki oz. času tedenskih sejmov; izjema so bila le (let-
na) proščenja na določenih ustaljenih lokacijah.
3) Kmetom je dovoljeval trgovanje z vinom, pri čemer so lahko
briško, kanalsko in dolenjsko »kislo« vino uvažali, prodajali na
Kranjskem kot tudi izvažali, železo, ki so ga pri tem pridobili z
menjavo, pa so lahko uvažali nazaj na Kranjsko in ga prodajali v
mestih in trgih, ne pa na podeželju. V nasprotju s tem sladkih vin,
kot so vipavec, rebula in italijanska vina, niso smeli izvažati, pač
pa so jih lahko prodajali samo na Kranjskem.
4) Kmetom je dovoljeval trgovanje s soljo v deželi in zunaj nje, prav
tako z žitom in vinom, ki so ju zamenjevali za sol (z upoštevanjem
zgornjih omejitev glede vin).
5) Kmetom je dovoljeval kupovanje živine na Ogrskem in prodajan-
je le-te na Kranjskem, prepovedoval pa izvoz v Italijo, medtem ko
jim je dovoljeval izvažanje v Italijo le na lastnih kmetijah vzgojene
živine in živinorejskih izdelkov (kože, mast).
6) Kmetom je načeloma prepovedoval preprodajati t. i. trgovsko bla-
go: olje, železo, živino, kože (z zgoraj omenjenimi izjemami).
47 Sodoben (istočasen) prepis dokumenta v ZAL, objavljen v Otorepec 1959, 28. Spora-
zum je januarja 1494 potrdil kralj Maksimilijan, ARS, AS 2, št. 940.
143
deželni knez posredoval za dosego sporazuma med njimi in deželnim
plemstvom (zemljiška gospostva so bila namreč v veliki meri iniciator in
tudi zaščitnik kmečke trgovine) glede kmečke trgovine in obrti na podežel-
ju. Sporazum, ki ga je 23. marca 1492 objavil kranjski deželni glavar Vilijem
Turjaški,47 je bil zasnovan kot celostna ureditev razmerij med mesti in
podeželjem, ki je sicer ščitila pravice prvih, vendar ne več v obsegu, ki ga
odsevajo starejše prepovedi, pač pa je uzakonila določene kmečke »uzur-
pacije«, ki jih ni bilo več smiselno niti mogoče zatirati. Sporazum je v šes-
tih členih obsegal naslednje določbe:
1) Na podeželju je v krogu razdalje ene milje od večjih mest
(Ljubljane, Kranja, Kamnika in Novega mesta) oz. v krogu pol
milje od ostalih mest in trgov dovoljeval le po enega kovača, čev-
ljarja in krojača ter eno taverno (z izjemo starih, ustaljenih, ki že
plačujejo dajatve v urbar).
2) Prepovedoval je vsako obrt in trgovanje (z oljem, živino, žitom,
usnjenimi izdelki, s kramarijo in z ostalim blagom) pri župnijskih
cerkvah v obliki oz. času tedenskih sejmov; izjema so bila le (let-
na) proščenja na določenih ustaljenih lokacijah.
3) Kmetom je dovoljeval trgovanje z vinom, pri čemer so lahko
briško, kanalsko in dolenjsko »kislo« vino uvažali, prodajali na
Kranjskem kot tudi izvažali, železo, ki so ga pri tem pridobili z
menjavo, pa so lahko uvažali nazaj na Kranjsko in ga prodajali v
mestih in trgih, ne pa na podeželju. V nasprotju s tem sladkih vin,
kot so vipavec, rebula in italijanska vina, niso smeli izvažati, pač
pa so jih lahko prodajali samo na Kranjskem.
4) Kmetom je dovoljeval trgovanje s soljo v deželi in zunaj nje, prav
tako z žitom in vinom, ki so ju zamenjevali za sol (z upoštevanjem
zgornjih omejitev glede vin).
5) Kmetom je dovoljeval kupovanje živine na Ogrskem in prodajan-
je le-te na Kranjskem, prepovedoval pa izvoz v Italijo, medtem ko
jim je dovoljeval izvažanje v Italijo le na lastnih kmetijah vzgojene
živine in živinorejskih izdelkov (kože, mast).
6) Kmetom je načeloma prepovedoval preprodajati t. i. trgovsko bla-
go: olje, železo, živino, kože (z zgoraj omenjenimi izjemami).
47 Sodoben (istočasen) prepis dokumenta v ZAL, objavljen v Otorepec 1959, 28. Spora-
zum je januarja 1494 potrdil kralj Maksimilijan, ARS, AS 2, št. 940.
143
