Page 149 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 149
5: integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v poznem srednjem veku
dosegel občutnejših razsežnosti (zadnji znani ostanki so dokumentirani v
blejskem urbarju iz l. 1253; Bizjak 2006b, 158, 188). Čeprav je bila notran-
jost slovenskega ozemlja v pretežni meri ruralna, se vendar že zgodaj po-
javijo posamezni urbani oz. predurbani centri, katerih poglavitna funkci-
ja je lokalna trgovina (Ptuj, Kranj, Slovenj Gradec, Škofja Loka, Ljubljana;
Kosi 2009). Vsi ti argumenti kažejo na to, da so morala zemljiška gospostva
vsaj že nekje ob koncu 11. ali v začetku 12. stoletja del dajatev pobirati v de-
narju. Tezo potrjuje dejstvo, da so denarne dajatve dokumentirane že v na-
jstarejšem ohranjenem urbarju za slovensko ozemlje – freisinškem urbarju
za Škofjo Loko iz l. 1160 (Blaznik 1963, 127–8).
Obseg denarnih dajatev se je do konca 15. stoletja v nekaterih gospost-
vih postopno povečeval. Tako na primer na ozemlju freisinškega loškega
gospostva: 1310 55 %, 1396–1400 65 %, 1437–1500 75 % (Zahn 1871, 127–8;
Bizjak 2003, 182, 184), ali pa na ozemlju gornjegrajskega gospostva ljubljan-
ske škofije: 1426 44 %, 1490–1500 58 % (Bizjak 2003, 218). Vendar pa nale-
timo tudi na primere z drugačnim trendom, na primer briksensko blejsko
gospostvo: 1253 51 %, 1309 19 %, 1464 30 % (Bizjak 2006b, 166). Čeprav je
na prelomu iz 15. v 16. stoletje v nekaterih okoljih še prevladovala natural-
na renta, je bil odstotek denarnih dajatev v večini gospostev večji od 50 %
(Jablje 1493 12 %, Gamberk 1498 34 %, Križe 1498 46 %, Kamnik 1493 50 %,
Rihemberk 1502 50 %, Gorica 1507 51 %, Naklo 1498 59 %, Kostel 1494 69 %,
Radovljica 70 %, Kočevska Reka 76 %, Ljubljanski stolni kapitelj 1499 81 %,
Polhov Gradec 87 %).51 Na podlagi tega lahko trdimo, da so ob koncu sred-
njega veka kmetje vsaj polovico tistega dela svoje produkcije, ki ni bil na-
menjen samooskrbi, sami neposredno dostavljali na trg.
Območja z visokim odstotkom denarnih dajatev se v veliki meri
pokrivajo z območji, ki jih historiografija prepoznava kot tista, na kate
rih sta se zaradi ugodne prometne lege v večji meri kot drugod razvi-
la kmečko tovorništvo in kmečka trgovina. Kosi kot take navaja nasled-
nje predele: Kras Čičarijo, Pivško, okolico Loža in Cerknice, Bloke, Velike
Lašče, Dobrepolje in Suho krajino, dalje Ribnico, Ortnek in Kočevsko, na
51 Podatki so izračunani na podlagi originalnih urbarjev, ki se vsi razen enega
(Ljubljanski stolni kapitelj 1499 – NŠAL, KAL, U1) nahajajo v Arhivu Republike
Slovenije: Gamberk 1494 – ARS, AS 1, Vic. a., šk. 81; Križe 1498 – ARS, AS 1, Vic.
a., šk. 75; Kamnik 1493 – ARS, AS 1074, Zb. Urbarjev, 80u; Naklo 1498 – ARS, AS
1, Vic. a., šk. 100; Kostel 1494 – ARS, AS 1, Vic. a., šk. 83; Radovljica 1498 – ARS,
AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246; Kočevska Reka 1498 – ARS, AS
11, Komisija za fevdne zadeve za Kranjsko, št. 23, fasc. 15; Polhov Gradec 1500 –
ARS, AS 1, Vic. a., šk. 74; Rihemberk 1502 – ARS, AS 1, Vic. a., šk. 105. Urbarja za
gospostvi Jablje 1493 in Gorica 1507 sta preračunan po edicijah, Kožuh idr. 2014,
217–32; Pavlin 2006, 107–202.
147
dosegel občutnejših razsežnosti (zadnji znani ostanki so dokumentirani v
blejskem urbarju iz l. 1253; Bizjak 2006b, 158, 188). Čeprav je bila notran-
jost slovenskega ozemlja v pretežni meri ruralna, se vendar že zgodaj po-
javijo posamezni urbani oz. predurbani centri, katerih poglavitna funkci-
ja je lokalna trgovina (Ptuj, Kranj, Slovenj Gradec, Škofja Loka, Ljubljana;
Kosi 2009). Vsi ti argumenti kažejo na to, da so morala zemljiška gospostva
vsaj že nekje ob koncu 11. ali v začetku 12. stoletja del dajatev pobirati v de-
narju. Tezo potrjuje dejstvo, da so denarne dajatve dokumentirane že v na-
jstarejšem ohranjenem urbarju za slovensko ozemlje – freisinškem urbarju
za Škofjo Loko iz l. 1160 (Blaznik 1963, 127–8).
Obseg denarnih dajatev se je do konca 15. stoletja v nekaterih gospost-
vih postopno povečeval. Tako na primer na ozemlju freisinškega loškega
gospostva: 1310 55 %, 1396–1400 65 %, 1437–1500 75 % (Zahn 1871, 127–8;
Bizjak 2003, 182, 184), ali pa na ozemlju gornjegrajskega gospostva ljubljan-
ske škofije: 1426 44 %, 1490–1500 58 % (Bizjak 2003, 218). Vendar pa nale-
timo tudi na primere z drugačnim trendom, na primer briksensko blejsko
gospostvo: 1253 51 %, 1309 19 %, 1464 30 % (Bizjak 2006b, 166). Čeprav je
na prelomu iz 15. v 16. stoletje v nekaterih okoljih še prevladovala natural-
na renta, je bil odstotek denarnih dajatev v večini gospostev večji od 50 %
(Jablje 1493 12 %, Gamberk 1498 34 %, Križe 1498 46 %, Kamnik 1493 50 %,
Rihemberk 1502 50 %, Gorica 1507 51 %, Naklo 1498 59 %, Kostel 1494 69 %,
Radovljica 70 %, Kočevska Reka 76 %, Ljubljanski stolni kapitelj 1499 81 %,
Polhov Gradec 87 %).51 Na podlagi tega lahko trdimo, da so ob koncu sred-
njega veka kmetje vsaj polovico tistega dela svoje produkcije, ki ni bil na-
menjen samooskrbi, sami neposredno dostavljali na trg.
Območja z visokim odstotkom denarnih dajatev se v veliki meri
pokrivajo z območji, ki jih historiografija prepoznava kot tista, na kate
rih sta se zaradi ugodne prometne lege v večji meri kot drugod razvi-
la kmečko tovorništvo in kmečka trgovina. Kosi kot take navaja nasled-
nje predele: Kras Čičarijo, Pivško, okolico Loža in Cerknice, Bloke, Velike
Lašče, Dobrepolje in Suho krajino, dalje Ribnico, Ortnek in Kočevsko, na
51 Podatki so izračunani na podlagi originalnih urbarjev, ki se vsi razen enega
(Ljubljanski stolni kapitelj 1499 – NŠAL, KAL, U1) nahajajo v Arhivu Republike
Slovenije: Gamberk 1494 – ARS, AS 1, Vic. a., šk. 81; Križe 1498 – ARS, AS 1, Vic.
a., šk. 75; Kamnik 1493 – ARS, AS 1074, Zb. Urbarjev, 80u; Naklo 1498 – ARS, AS
1, Vic. a., šk. 100; Kostel 1494 – ARS, AS 1, Vic. a., šk. 83; Radovljica 1498 – ARS,
AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246; Kočevska Reka 1498 – ARS, AS
11, Komisija za fevdne zadeve za Kranjsko, št. 23, fasc. 15; Polhov Gradec 1500 –
ARS, AS 1, Vic. a., šk. 74; Rihemberk 1502 – ARS, AS 1, Vic. a., šk. 105. Urbarja za
gospostvi Jablje 1493 in Gorica 1507 sta preračunan po edicijah, Kožuh idr. 2014,
217–32; Pavlin 2006, 107–202.
147
