Page 148 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 148
preživetje in podjetnost
ti in celotni stroški so se gibali med 25 in 45 markami oglejskih pfenigov
letno.50 Urbar iz leta 1501, denimo, konkretno navaja, da so bili podložni-
ki iz bitenjskega urada dolžni tovoriti vino na relaciji med Škofjo Loko in
Mauterndorfom (Blaznik 1963, 114, 352). Blaznik v svoji študiji predlaga
možnost obstoja kombiniranih tovornih karavan, sestavljenih iz trgovcev
in podložniških tovornikov. V tem primeru bi bilo uvajanje podložnikov v
trgovanje še toliko lažje in očitnejše (Blaznik 1973, 93).
Kmečki tovorniki so s časom prevzemali vedno večji delež tovorniš-
kega prometa tudi kot najemniška delovna sila v službi poklicnih trgovcev.
Mitninske knjige s konca srednjega veka kažejo, da je večina tovorniške-
ga prometa na Kranjskem oz. s Kranjske v sosednje dežele potekala v času
mrtve sezone kmečkih del (od novembra do januarja) oz. tik pred žetvijo
in po njej (junija in avgusta), kar jasno kaže, da je bila ta dejavnost v veliki
meri odvisna od kmečkega prebivalstva (Kosi 1998, 141).
Zaključek
Trgovanje kmetov je bilo torej ob koncu srednjega veka dodobra razvejana
dejavnost v polnem razmahu. Ko iščemo vzroke za njen vznik, ne moremo
mimo organizacije in ustroja zemljiškega gospostva, ki je ves čas delovalo
kot njen spodbujevalec. Eden poglavitnih vzrokov, ki je kmete silil v trgo-
vanje, so bile denarne dajatve.
Kdaj točno so zemljiška gospostva v slovenskem prostoru začela uva-
jati prve denarne dajatve, je težko ugotoviti. Pojav je pogojen z denarnim
obtokom, reorganizacijo zemljiškega gospostva iz pridvornega v hubni sis-
tem ter z obstojem lokalnega trga, ki pa se zopet navezuje na obstoj urbanih
naselij. Denarni obtok je v zahodni Evropi po kolapsu v 7. začel okreva-
ti že v 10. stoletju (Spufford 1988, 12 sl.). Čeprav je v jugovzhodnem delu
cesarstva zaznavna določena zamuda, pa je bližina Italije ugodno vpliva-
la na ponovno oživitev vsaj že v prvi polovici 12. stoletja, ko se v bližnjem
sosedstvu dodobra uveljavijo posamezne kovnice (Oglej, Breže), v začetku
13. stoletja pa pride do razmaha kovnic tudi na slovenskem ozemlju (Kos
1996, 158–74). Ustanavljanje zemljiških gospostev se je pri nas pomembne-
je začelo uveljavljati šele po končanih madžarskih vpadih, ob koncu 10. sto-
letja (Vilfan 1980, 111), ko je v srednji Evropi že začel prodirati – v 11. in
12. stoletju pa prevladal – hubni sistem. Že prva zemljiška gospostva pri
nas so bila verjetno kombiniranega tipa, pridvorni sistem pa domnevno ni
50 Obračuni redno vsebujejo razčlenjene postavke o nakupu vina, Bizjak 2007, 86–7,
101–2; Bizjak 2008, 110, 120; Bizjak 2009, 127–8; prim. Blaznik 1968, 50–2.
146
ti in celotni stroški so se gibali med 25 in 45 markami oglejskih pfenigov
letno.50 Urbar iz leta 1501, denimo, konkretno navaja, da so bili podložni-
ki iz bitenjskega urada dolžni tovoriti vino na relaciji med Škofjo Loko in
Mauterndorfom (Blaznik 1963, 114, 352). Blaznik v svoji študiji predlaga
možnost obstoja kombiniranih tovornih karavan, sestavljenih iz trgovcev
in podložniških tovornikov. V tem primeru bi bilo uvajanje podložnikov v
trgovanje še toliko lažje in očitnejše (Blaznik 1973, 93).
Kmečki tovorniki so s časom prevzemali vedno večji delež tovorniš-
kega prometa tudi kot najemniška delovna sila v službi poklicnih trgovcev.
Mitninske knjige s konca srednjega veka kažejo, da je večina tovorniške-
ga prometa na Kranjskem oz. s Kranjske v sosednje dežele potekala v času
mrtve sezone kmečkih del (od novembra do januarja) oz. tik pred žetvijo
in po njej (junija in avgusta), kar jasno kaže, da je bila ta dejavnost v veliki
meri odvisna od kmečkega prebivalstva (Kosi 1998, 141).
Zaključek
Trgovanje kmetov je bilo torej ob koncu srednjega veka dodobra razvejana
dejavnost v polnem razmahu. Ko iščemo vzroke za njen vznik, ne moremo
mimo organizacije in ustroja zemljiškega gospostva, ki je ves čas delovalo
kot njen spodbujevalec. Eden poglavitnih vzrokov, ki je kmete silil v trgo-
vanje, so bile denarne dajatve.
Kdaj točno so zemljiška gospostva v slovenskem prostoru začela uva-
jati prve denarne dajatve, je težko ugotoviti. Pojav je pogojen z denarnim
obtokom, reorganizacijo zemljiškega gospostva iz pridvornega v hubni sis-
tem ter z obstojem lokalnega trga, ki pa se zopet navezuje na obstoj urbanih
naselij. Denarni obtok je v zahodni Evropi po kolapsu v 7. začel okreva-
ti že v 10. stoletju (Spufford 1988, 12 sl.). Čeprav je v jugovzhodnem delu
cesarstva zaznavna določena zamuda, pa je bližina Italije ugodno vpliva-
la na ponovno oživitev vsaj že v prvi polovici 12. stoletja, ko se v bližnjem
sosedstvu dodobra uveljavijo posamezne kovnice (Oglej, Breže), v začetku
13. stoletja pa pride do razmaha kovnic tudi na slovenskem ozemlju (Kos
1996, 158–74). Ustanavljanje zemljiških gospostev se je pri nas pomembne-
je začelo uveljavljati šele po končanih madžarskih vpadih, ob koncu 10. sto-
letja (Vilfan 1980, 111), ko je v srednji Evropi že začel prodirati – v 11. in
12. stoletju pa prevladal – hubni sistem. Že prva zemljiška gospostva pri
nas so bila verjetno kombiniranega tipa, pridvorni sistem pa domnevno ni
50 Obračuni redno vsebujejo razčlenjene postavke o nakupu vina, Bizjak 2007, 86–7,
101–2; Bizjak 2008, 110, 120; Bizjak 2009, 127–8; prim. Blaznik 1968, 50–2.
146
