Page 157 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 157
Prebivalstvo in gospodarski viri v tržaškem
kraškem zaledju (16.–20. stoletje)
Aleksej Kalc
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije
ZRC SAZU
Novi trg 2, 1000 Ljubljana
AKalc@zrc-sazu.si
Fakulteta za humanistične študije
Univerza na Primorskem
Titov trg 5, 6000 Koper
aleksej.kalc@fhs.upr.si
Uvod
V razvoju prebivalstva na Slovenskem so v novem veku in do konca avst
rijskega obdobja opazne nekatere deželne razlike in specifike. Za ozemlje
Avstrijskega primorja so značilne višje stopnje poročnosti in natalitete ter
živahnejša rast prebivalstva kot v drugih slovenskih deželah (Blaznik idr.
1970; Zwitter 1936). Zgodovinarji to pripisujejo zemljepisni legi tega prosto-
ra na stičišču s Furlanijo in bliže morju, kjer sta intenzivnejša trgovina in
promet ustvarjala ugodne predpostavke tako za tržno agrarno ekonomi-
jo kot za neagrarne oblike gospodarskega udejstvovanja. Od 18. stoletja da-
lje je imel pri tem pomembno vlogo Trst, bodisi kot neposredni trg za pro-
izvode in usluge bodisi kot pospeševalec gospodarskih dejavnosti v svojem
neposrednem in širšem zaledju. Demografija mesta je bila tesno povezana
z zaledjem, saj je rast tržaškega prebivalstva slonela na množičnem priselje-
vanju, ki je v veliki meri izviralo iz sosednih dežel (Kalc 2008). Ekspanzija
Trsta pa se je bolj ali manj poudarjeno odražala v razvoju prebivalstva in v
demografski fiziognomiji prostora, ki ga je obdajal.
Ta prispevek obravnava značilnosti razvoja prebivalstva v neposredni
tržaški okolici od srede 16. stoletja do prve svetovne vojne. Ta območja so
bila v starejši fazi obravnavanega obdobja povezana z ekonomijo komunske-
ga Trsta, nato pa posredno in neposredno zajeta v proces nastajanja in raz-
voja glavnega avstrijskega pristanišča ter enega največjih avstrijskih mest.
Namen je ugotoviti kontinuitete in premike v demografiji ter izpostaviti
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.155-188 155
kraškem zaledju (16.–20. stoletje)
Aleksej Kalc
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije
ZRC SAZU
Novi trg 2, 1000 Ljubljana
AKalc@zrc-sazu.si
Fakulteta za humanistične študije
Univerza na Primorskem
Titov trg 5, 6000 Koper
aleksej.kalc@fhs.upr.si
Uvod
V razvoju prebivalstva na Slovenskem so v novem veku in do konca avst
rijskega obdobja opazne nekatere deželne razlike in specifike. Za ozemlje
Avstrijskega primorja so značilne višje stopnje poročnosti in natalitete ter
živahnejša rast prebivalstva kot v drugih slovenskih deželah (Blaznik idr.
1970; Zwitter 1936). Zgodovinarji to pripisujejo zemljepisni legi tega prosto-
ra na stičišču s Furlanijo in bliže morju, kjer sta intenzivnejša trgovina in
promet ustvarjala ugodne predpostavke tako za tržno agrarno ekonomi-
jo kot za neagrarne oblike gospodarskega udejstvovanja. Od 18. stoletja da-
lje je imel pri tem pomembno vlogo Trst, bodisi kot neposredni trg za pro-
izvode in usluge bodisi kot pospeševalec gospodarskih dejavnosti v svojem
neposrednem in širšem zaledju. Demografija mesta je bila tesno povezana
z zaledjem, saj je rast tržaškega prebivalstva slonela na množičnem priselje-
vanju, ki je v veliki meri izviralo iz sosednih dežel (Kalc 2008). Ekspanzija
Trsta pa se je bolj ali manj poudarjeno odražala v razvoju prebivalstva in v
demografski fiziognomiji prostora, ki ga je obdajal.
Ta prispevek obravnava značilnosti razvoja prebivalstva v neposredni
tržaški okolici od srede 16. stoletja do prve svetovne vojne. Ta območja so
bila v starejši fazi obravnavanega obdobja povezana z ekonomijo komunske-
ga Trsta, nato pa posredno in neposredno zajeta v proces nastajanja in raz-
voja glavnega avstrijskega pristanišča ter enega največjih avstrijskih mest.
Namen je ugotoviti kontinuitete in premike v demografiji ter izpostaviti
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.155-188 155
