Page 161 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 161
6: pr ebivalstvo in gospodarski vir i v tr žaškem kr aškem zaledju (16.–20. stoletje)
mogoče niti ločevati podeželskega od ostalega prebivalstva in ga primerja-
ti v času. Zato se demografska analiza osredotoča na obe kraški območji,
s poudarkom na tistem v tržaški občini. Dogajanje na povirskem območ-
ju bo upoštevano predvsem za primerjavo in ugotavljanje podobnosti oz.
razlik v demografskem dogajanju na posameznih delih tržaškega kraške-
ga zaledja. Območje sosesk bo zajeto v razpravo o vprašanjih integrirane
kmečke ekonomije, za kontekstualizacijo demografske analize pa bodo pri-
kazane tudi demografske razvojne poteze mestne naselbine.2
2. Demografski razvoj v kraškem delu tržaškega teritorija
Prvi zanesljivi podatki o prebivalstvu celotnega kraškega dela tržaškega te-
ritorija segajo v leta 1647–48. Takrat so ob izmerah obdelovalnih zemljišč
popisali tudi 309 kmetov družinskih poglavarjev. Če domnevamo, da so
družine štele povprečno po pet članov, smemo število prebivalstva v tistem
obdobju oceniti na 1.545, prebivalstvo po posameznih krajih pa, kot je nave-
deno v tabeli 6.1. Za vasi Križ, Prosek in Kontovel lahko na enak način oce-
nimo prebivalstvo tudi za leto 1525, ko se je popis nanašal samo na te kraje.
Te tri vasi v severozahodnem delu teritorija so bile tisti čas najobljudenej-
še. To je povezano z vinogradništvom, ki je bilo najpomembnejša agrarna
kultura in ena pomembnejših ekonomskih panog na Tržaškem. Ti kmetje
so obdelovali svoje vinograde in vinograde mestnih lastnikov na najrodo-
vitnejši zemlji, v bregu pod kraškim robom, ki strmo pada do morske oba-
le. Zaradi ugodnih klimatskih in pedoloških pogojev je bila tu vinska trta
prisotna že v rimskem času in obrodila znamenito vino, imenovano puci-
num (Pahor 1987) Od srednjega veka dalje so tukajšnje terasaste vinogra-
dniške površine širili z nadaljnjim sistematičnim paštnanjem in na njih se
je rojevalo najboljše tržaško vino, ki je šlo v promet tako v mestu kot na tu-
jem (Kalc 2005). Na kraški planoti so se prebivalci teh vasi ukvarjali s polje-
delstvom in živinorejo, v Križu in na Kontovelu pa tudi z ribolovom ob se-
verozahodnih obalah tržaškega zaliva.
Preostali, obsežnejši del ozemlja kraškega dela tržaškega teritorija, ki
je bil zelo kamnit in pust, delno tudi poraščen z gozdom, pa je bil v 16.
stoletju zelo redko poseljen. Tu ni bilo pogojev za kvalitetnejše kulture
kot v strmih in za delo napornih, a zavetnih in močno osončenih legah
2 Neobjavljeni viri, uporabljeni v tem prispevku, so iz: ZAŽB; ŠAK, Župnija Povir,
Župnija Sežana, Župnija Divača, Kaplanija Štorje; AGT, Archivio Magistratuale. Za
demografske podatke iz franciscejskega katastra glej prispevek Nataše Kolega v tej
knjigi.
159
mogoče niti ločevati podeželskega od ostalega prebivalstva in ga primerja-
ti v času. Zato se demografska analiza osredotoča na obe kraški območji,
s poudarkom na tistem v tržaški občini. Dogajanje na povirskem območ-
ju bo upoštevano predvsem za primerjavo in ugotavljanje podobnosti oz.
razlik v demografskem dogajanju na posameznih delih tržaškega kraške-
ga zaledja. Območje sosesk bo zajeto v razpravo o vprašanjih integrirane
kmečke ekonomije, za kontekstualizacijo demografske analize pa bodo pri-
kazane tudi demografske razvojne poteze mestne naselbine.2
2. Demografski razvoj v kraškem delu tržaškega teritorija
Prvi zanesljivi podatki o prebivalstvu celotnega kraškega dela tržaškega te-
ritorija segajo v leta 1647–48. Takrat so ob izmerah obdelovalnih zemljišč
popisali tudi 309 kmetov družinskih poglavarjev. Če domnevamo, da so
družine štele povprečno po pet članov, smemo število prebivalstva v tistem
obdobju oceniti na 1.545, prebivalstvo po posameznih krajih pa, kot je nave-
deno v tabeli 6.1. Za vasi Križ, Prosek in Kontovel lahko na enak način oce-
nimo prebivalstvo tudi za leto 1525, ko se je popis nanašal samo na te kraje.
Te tri vasi v severozahodnem delu teritorija so bile tisti čas najobljudenej-
še. To je povezano z vinogradništvom, ki je bilo najpomembnejša agrarna
kultura in ena pomembnejših ekonomskih panog na Tržaškem. Ti kmetje
so obdelovali svoje vinograde in vinograde mestnih lastnikov na najrodo-
vitnejši zemlji, v bregu pod kraškim robom, ki strmo pada do morske oba-
le. Zaradi ugodnih klimatskih in pedoloških pogojev je bila tu vinska trta
prisotna že v rimskem času in obrodila znamenito vino, imenovano puci-
num (Pahor 1987) Od srednjega veka dalje so tukajšnje terasaste vinogra-
dniške površine širili z nadaljnjim sistematičnim paštnanjem in na njih se
je rojevalo najboljše tržaško vino, ki je šlo v promet tako v mestu kot na tu-
jem (Kalc 2005). Na kraški planoti so se prebivalci teh vasi ukvarjali s polje-
delstvom in živinorejo, v Križu in na Kontovelu pa tudi z ribolovom ob se-
verozahodnih obalah tržaškega zaliva.
Preostali, obsežnejši del ozemlja kraškega dela tržaškega teritorija, ki
je bil zelo kamnit in pust, delno tudi poraščen z gozdom, pa je bil v 16.
stoletju zelo redko poseljen. Tu ni bilo pogojev za kvalitetnejše kulture
kot v strmih in za delo napornih, a zavetnih in močno osončenih legah
2 Neobjavljeni viri, uporabljeni v tem prispevku, so iz: ZAŽB; ŠAK, Župnija Povir,
Župnija Sežana, Župnija Divača, Kaplanija Štorje; AGT, Archivio Magistratuale. Za
demografske podatke iz franciscejskega katastra glej prispevek Nataše Kolega v tej
knjigi.
159
