Page 160 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 160
preživetje in podjetnost
1566, ki ponuja sliko prostorske, demografske in družbene strukture prebi-
valstva (Panjek 2012).
Podobni problemi se postavljajo tudi pri območju, ki je predmet te
obravnave. Za srednjeveško obdobje in večji del novega veka so na vol-
jo občasni in delni podatki o prebivalstvu, in to le za nekatere kraje. Za
tržaški teritorij sta za zgodnji novi vek pomembna dva vira, in sicer t. i.
»pertikacije« (it. perticazioni). Gre za izmere agrarnih površin, ki jih je
opravila tržaška mestna občina leta 1525 in v letih 1647–48, da bi ugotovila
stanje vinogradov in obdelanih kmečkih zemljišč v okoliškem delu občin-
skega ozemlja (Pahor 1987; Merkú 1994). Izmero je narekoval »nered«, ki
je nastajal, ker so okoliški kmetje širili svoje vinograde in zanemarja-
li vinograde, ki so jih obdelovali za mestne lastnike, najbrž pa tudi, ker
sta širjenje vinogradniških površin in večanje proizvodnje povzročala
padanje cen vina in škodila gospodarskim interesom mestnih lastnikov
vinogradov. Oba registra pertikacij, ki ju objavlja Montanelli (1905), nava-
jata tudi kmečke posestnike, na podlagi katerih je mogoče oceniti število
prebivalcev posameznih vasi.
Prvi podrobni popisi prebivalstva tržaškega teritorija so šele konskrip-
cije iz sedemdesetih let 18. stoletja. Prva je iz leta 1773, ko so na tržaškem
podeželju tudi oštevilčili hiše, in od nje so se ohranili podatki za območje
sosesk. Druga, podrobnejša, je iz let 1777–78 in predstavlja prvi zgodovin-
ski vir z enovitimi podatki o prebivalstvu celotnega tržaškega teritorija.
Ohranile so se tudi populacijske knjige, to so registri prebivalstva z ime-
ni in strukturnimi podatki popisancev, s pomočjo katerih so vodili evi-
denco vojaških zavezancev (Kalc 2008). Od konskripcijskih popisov, ki so
jih izvedli v letih 1800, 1810, 1818 in 1846, so se za tržaški teritorij ohrani-
li le sumarni podatki za posamezne vasi, medtem ko so od leta 1857 na vol-
jo podatki modernih štetij (Montanelli 1905). Za območje povirske župni-
je se naši popisni podatki o prebivalstvu začnejo šele v 19. stoletju. Prvi so
iz operatov franciscejskega katastra in se nanašajo na konskripcijo iz leta
1827, nadaljnji pa so iz ljudskih štetij od leta 1869 do 1910. Tako na območ-
ju vasi tržaškega teritorija kot na povirskem območju se cerkvenoupravne
meje v glavnem ujemajo s političnoupravnimi, tako da je mogoče pri
merjati razpoložljive popisne podatke s podatki o naravnem gibanju iz
cerkvenih matičnih knjig. To ne velja za območje sosesk tržaškega teritori-
ja, ki je cerkvenoupravno spadalo pod mestne župnije in na njem ni mo
goče usklajevati podatkov iz cerkvenih matrik s podatki štetij. Zaradi pro-
diranja urbanizacije in sprem injanja upravnih mej v popisnih podatkih ni
158
1566, ki ponuja sliko prostorske, demografske in družbene strukture prebi-
valstva (Panjek 2012).
Podobni problemi se postavljajo tudi pri območju, ki je predmet te
obravnave. Za srednjeveško obdobje in večji del novega veka so na vol-
jo občasni in delni podatki o prebivalstvu, in to le za nekatere kraje. Za
tržaški teritorij sta za zgodnji novi vek pomembna dva vira, in sicer t. i.
»pertikacije« (it. perticazioni). Gre za izmere agrarnih površin, ki jih je
opravila tržaška mestna občina leta 1525 in v letih 1647–48, da bi ugotovila
stanje vinogradov in obdelanih kmečkih zemljišč v okoliškem delu občin-
skega ozemlja (Pahor 1987; Merkú 1994). Izmero je narekoval »nered«, ki
je nastajal, ker so okoliški kmetje širili svoje vinograde in zanemarja-
li vinograde, ki so jih obdelovali za mestne lastnike, najbrž pa tudi, ker
sta širjenje vinogradniških površin in večanje proizvodnje povzročala
padanje cen vina in škodila gospodarskim interesom mestnih lastnikov
vinogradov. Oba registra pertikacij, ki ju objavlja Montanelli (1905), nava-
jata tudi kmečke posestnike, na podlagi katerih je mogoče oceniti število
prebivalcev posameznih vasi.
Prvi podrobni popisi prebivalstva tržaškega teritorija so šele konskrip-
cije iz sedemdesetih let 18. stoletja. Prva je iz leta 1773, ko so na tržaškem
podeželju tudi oštevilčili hiše, in od nje so se ohranili podatki za območje
sosesk. Druga, podrobnejša, je iz let 1777–78 in predstavlja prvi zgodovin-
ski vir z enovitimi podatki o prebivalstvu celotnega tržaškega teritorija.
Ohranile so se tudi populacijske knjige, to so registri prebivalstva z ime-
ni in strukturnimi podatki popisancev, s pomočjo katerih so vodili evi-
denco vojaških zavezancev (Kalc 2008). Od konskripcijskih popisov, ki so
jih izvedli v letih 1800, 1810, 1818 in 1846, so se za tržaški teritorij ohrani-
li le sumarni podatki za posamezne vasi, medtem ko so od leta 1857 na vol-
jo podatki modernih štetij (Montanelli 1905). Za območje povirske župni-
je se naši popisni podatki o prebivalstvu začnejo šele v 19. stoletju. Prvi so
iz operatov franciscejskega katastra in se nanašajo na konskripcijo iz leta
1827, nadaljnji pa so iz ljudskih štetij od leta 1869 do 1910. Tako na območ-
ju vasi tržaškega teritorija kot na povirskem območju se cerkvenoupravne
meje v glavnem ujemajo s političnoupravnimi, tako da je mogoče pri
merjati razpoložljive popisne podatke s podatki o naravnem gibanju iz
cerkvenih matičnih knjig. To ne velja za območje sosesk tržaškega teritori-
ja, ki je cerkvenoupravno spadalo pod mestne župnije in na njem ni mo
goče usklajevati podatkov iz cerkvenih matrik s podatki štetij. Zaradi pro-
diranja urbanizacije in sprem injanja upravnih mej v popisnih podatkih ni
158
