Page 17 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 17
Od kmečke trgovine
do integrirane kmečke ekonomije
Aleksander Panjek
Fakulteta za humanistične študije
Univerza na Primorskem
Titov trg 5, 6000 Koper
aleksander.panjek@fhs.upr.si
Uvod
Slovensko zgodovinopisje že več desetletij ugotavlja, da je ena izrazitejših
značilnosti zgodovine slovenskega podeželja ta, da so kmetje veliko pose-
gali v neagrarne dejavnosti in da v velikem številu od kmetovanja na svoji
kmetiji niso mogli preživeti. O tem razpolagamo s komaj pregledno mno-
žino drobnih informacij in raztresenih podatkov, pri čemer na polju zgo-
dovinske rekonstrukcije in interpretacije ostajamo na pretežno narativni
ravni s šibkejšim povezovanjem posameznih znanih elementov. Veliko je
primerov navedb in opisov raznih oblik neagrarnih dejavnosti, pri čemer
se je slovensko zgodovinopisje posebej osredotočilo na t. i. kmečko trgovi-
no in na z njo povezano tovorništvo.
Pojavlja se mnenje, sicer doslej nepodprto z dokazi, da je bil ta po-
jav na Slovenskem posebej izrazit tudi v primerjavi s sosednjimi dežela-
mi, alpskim in celo evropskim prostorom nasploh. Tako je že Žontar iz-
razil oceno, po kateri je »kmečka trgovina obstajala tudi v drugih alpskih
deželah, toda nikjer ni bila tako močno ukoreninjena kot na Kranjskem«
(Žontar 1956, 92). Navedel je tudi, kako so predstavniki mest v 16. stolet-
ju trdili, da »so kmetje na Kranjskem odvzeli meščanom toliko trgovske-
ga prometa kot v nobeni avstrijski deželi« (Žontar 1956–57, 53). Jože Šorn je
pojav postavil v še širši okvir, ko je ugotavljal, kako je »to trgovanje [...] bilo
sicer splošen evropski pojav, toda v habsburških alpskih deželah je po širini
in globini slovelo zlasti kmečko trgovanje na Kranjskem« (Šorn 1984, 40).
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.15-50 15
do integrirane kmečke ekonomije
Aleksander Panjek
Fakulteta za humanistične študije
Univerza na Primorskem
Titov trg 5, 6000 Koper
aleksander.panjek@fhs.upr.si
Uvod
Slovensko zgodovinopisje že več desetletij ugotavlja, da je ena izrazitejših
značilnosti zgodovine slovenskega podeželja ta, da so kmetje veliko pose-
gali v neagrarne dejavnosti in da v velikem številu od kmetovanja na svoji
kmetiji niso mogli preživeti. O tem razpolagamo s komaj pregledno mno-
žino drobnih informacij in raztresenih podatkov, pri čemer na polju zgo-
dovinske rekonstrukcije in interpretacije ostajamo na pretežno narativni
ravni s šibkejšim povezovanjem posameznih znanih elementov. Veliko je
primerov navedb in opisov raznih oblik neagrarnih dejavnosti, pri čemer
se je slovensko zgodovinopisje posebej osredotočilo na t. i. kmečko trgovi-
no in na z njo povezano tovorništvo.
Pojavlja se mnenje, sicer doslej nepodprto z dokazi, da je bil ta po-
jav na Slovenskem posebej izrazit tudi v primerjavi s sosednjimi dežela-
mi, alpskim in celo evropskim prostorom nasploh. Tako je že Žontar iz-
razil oceno, po kateri je »kmečka trgovina obstajala tudi v drugih alpskih
deželah, toda nikjer ni bila tako močno ukoreninjena kot na Kranjskem«
(Žontar 1956, 92). Navedel je tudi, kako so predstavniki mest v 16. stolet-
ju trdili, da »so kmetje na Kranjskem odvzeli meščanom toliko trgovske-
ga prometa kot v nobeni avstrijski deželi« (Žontar 1956–57, 53). Jože Šorn je
pojav postavil v še širši okvir, ko je ugotavljal, kako je »to trgovanje [...] bilo
sicer splošen evropski pojav, toda v habsburških alpskih deželah je po širini
in globini slovelo zlasti kmečko trgovanje na Kranjskem« (Šorn 1984, 40).
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.15-50 15
