Page 21 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 21
1: od kmečke trgovine do integrirane kmečke ekonomije
velja za popotno trgovanje v obliki nosaštva (krošnjarjenje, kramarstvo)
in nenazadnje za tihotapstvo (ki ga upošteva tudi Gestrin). Zato bomo tu
med kmečkimi dejavnostmi na področju trgovine in prometa razlikova-
li med sledečimi tipologijami: trgovanje z lastnimi pridelki in izdelki (ki
vključ uje preprodajo nabavljenega blaga ter transport), transport (tovorjen-
je in prevozništvo) tujega blaga, storitve na področju trgovine in transpor-
ta (oddaja vprežne živine, prodaja krme, nudenje namestitve), krošnjarjen-
je ter tihotapstvo.
Gestrin je predlagal tudi periodizacijo kmečke trgovine in razvoja
njenih oblik med poznim srednjim in zgodnjim novim vekom, njene za
četke pa je postavil v 13. stoletje. Opredelil je dve obdobji, in sicer prvo in
drugo »stopnjo komercializacije zemljiškega gospostva«, ki jima po njem
odgovarjajo tudi različne stopnje razvoja kmečkih dejavnosti na področ-
ju trgovine in tovorništva. V prvem obdobju, od 13. do sredine 14. stoletja,
je razvoj mest, rudarstva, fužinarstva in trgovine ustvarjal ugodno okolje
za kmečko udejstvovanje na trgu. Trgovina na podeželju ni bila več ome-
jena na menjavo blaga na vaških sejmih in proščenjih, temveč so kmetje
presežke svojih kmetijskih obratov prodajali v mestih, trgih in na sejmih, in
sicer tudi na nekoliko večje razdalje. Avtor je izpostavljal menjavo žita, ži-
vine in drugih živil s Kranjske za sol v primorskih mestih. Po Gestrinovem
mnenju naj bi kmete v to »silile« zahteve po denarnih dajatvah s strani
zemljiških gospodov po razkroju pridvornega gospodarstva, z uveljavitvijo
denarnih dajatev pa naj bi »proces komercializacije precej na široko odprl
vrata v okvire zemljiških gospostev in dobil mnogo širše družbene osnove.
Zato so v trgovino posegajoči podložniki začeli kmalu prebijati meje vel-
javne družbene delitve dela«, saj so prevzemali dejavnosti, značilne za dru-
ge družbene stanove (Gestrin 1973b, 45–6). Matjaž Bizjak pa nas spominja,
kako je prva znana omemba dajatev v denarju, ki kaže na obstoj kmečkih
stikov s trgom, po Blazniku zabeležena že pred 13. stoletjem, in sicer v škof
jeloškem urbarju iz leta 1160.5
Začetek drugega obdobja je Gestrin postavil v drugo polovico 15. sto-
letja, ko je zaznal nove razvojne težnje, ki jih je zaslediti do konca nasled
njega stoletja:
Od začetka prve večje krize fevdalizma in zemljiškega gospostva
posebej proti koncu srednjega veka in dalje skozi XVI. stoletje se je
podeželje še v povečanem obsegu usmerjalo v trgovino. Podeželska
5 Bizjak 2017, 89, zdaj glej tudi njegov prispevek v tej knjigi.
19
velja za popotno trgovanje v obliki nosaštva (krošnjarjenje, kramarstvo)
in nenazadnje za tihotapstvo (ki ga upošteva tudi Gestrin). Zato bomo tu
med kmečkimi dejavnostmi na področju trgovine in prometa razlikova-
li med sledečimi tipologijami: trgovanje z lastnimi pridelki in izdelki (ki
vključ uje preprodajo nabavljenega blaga ter transport), transport (tovorjen-
je in prevozništvo) tujega blaga, storitve na področju trgovine in transpor-
ta (oddaja vprežne živine, prodaja krme, nudenje namestitve), krošnjarjen-
je ter tihotapstvo.
Gestrin je predlagal tudi periodizacijo kmečke trgovine in razvoja
njenih oblik med poznim srednjim in zgodnjim novim vekom, njene za
četke pa je postavil v 13. stoletje. Opredelil je dve obdobji, in sicer prvo in
drugo »stopnjo komercializacije zemljiškega gospostva«, ki jima po njem
odgovarjajo tudi različne stopnje razvoja kmečkih dejavnosti na področ-
ju trgovine in tovorništva. V prvem obdobju, od 13. do sredine 14. stoletja,
je razvoj mest, rudarstva, fužinarstva in trgovine ustvarjal ugodno okolje
za kmečko udejstvovanje na trgu. Trgovina na podeželju ni bila več ome-
jena na menjavo blaga na vaških sejmih in proščenjih, temveč so kmetje
presežke svojih kmetijskih obratov prodajali v mestih, trgih in na sejmih, in
sicer tudi na nekoliko večje razdalje. Avtor je izpostavljal menjavo žita, ži-
vine in drugih živil s Kranjske za sol v primorskih mestih. Po Gestrinovem
mnenju naj bi kmete v to »silile« zahteve po denarnih dajatvah s strani
zemljiških gospodov po razkroju pridvornega gospodarstva, z uveljavitvijo
denarnih dajatev pa naj bi »proces komercializacije precej na široko odprl
vrata v okvire zemljiških gospostev in dobil mnogo širše družbene osnove.
Zato so v trgovino posegajoči podložniki začeli kmalu prebijati meje vel-
javne družbene delitve dela«, saj so prevzemali dejavnosti, značilne za dru-
ge družbene stanove (Gestrin 1973b, 45–6). Matjaž Bizjak pa nas spominja,
kako je prva znana omemba dajatev v denarju, ki kaže na obstoj kmečkih
stikov s trgom, po Blazniku zabeležena že pred 13. stoletjem, in sicer v škof
jeloškem urbarju iz leta 1160.5
Začetek drugega obdobja je Gestrin postavil v drugo polovico 15. sto-
letja, ko je zaznal nove razvojne težnje, ki jih je zaslediti do konca nasled
njega stoletja:
Od začetka prve večje krize fevdalizma in zemljiškega gospostva
posebej proti koncu srednjega veka in dalje skozi XVI. stoletje se je
podeželje še v povečanem obsegu usmerjalo v trgovino. Podeželska
5 Bizjak 2017, 89, zdaj glej tudi njegov prispevek v tej knjigi.
19
