Page 214 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 214
preživetje in podjetnost
ideologije odnosov med spoloma in delitve dela po spolu v kmečkem
gospodarstvu.
Zaključek
V povzetku lahko strnemo, da je bila diverzifikacija dohodkov v kmetijstvu
ekonomska in socialna nujnost v dobi industrializacije oz. do druge svetov-
ne vojne. Razdrobljena posestna struktura je onemogočala kritje vseh živ
ljenjskih potreb kmetov in njihov družin ter življenjskih aspiracij izključ-
no z dohodki iz kmetijstva. V precepu so bili zlasti kmetje s posestmi do 5
hektarjev. Vendar kmetje oz. kmečko prebivalstvo niso prakticirali diver-
zifikacije oz. integracije dohodkov samo iz nujnosti. Še kako pomembni so
bili momenti želja po rasti dohodkov oz. večji dohodkovni stabilnosti in iz-
boljšanju življenjske ravni družine. Državne in lokalne oblasti so prepoz-
nale resnost razmer in so aktivno podpirale politiko integriranja različnih
virov dohodkov v kmetijstvu z vrsto strokovnih tečajev, zlasti v času med
obema vojnama, ko je kmečko prebivalstvo dobilo priložnost pridobitve
osnovnih rokodelskih znanj in izkušenj. V lastnike večjih kmetij so pola-
gali upanje, da bodo nosilci podjetniške preobrazbe agrarne proizvodnje.
Organizacijska struktura podpore procesu integriranja različnih virov do-
hodkov na kmetijah je bila vzpostavljena že v času Habsburške monarhije.
Slovenske oblasti v okviru jugoslovanske države so preprosto nadaljevale
že preizkušene modele političnih, ekonomskih in socialnih ukrepov, da bi
stvarno podprle diverzifikacijo dohodkov in znotraj tega okvira tudi doma-
čo obrt kot pomemben dejavnik ekonomske in socialne stabilizacije kmeč-
kega gospodarstva v času med obema vojnama.
Literatura
Bericht der K.K. Gewerbe-Inspectoren über die Heimarbeit in Österreich,
1900. Band III, Wien: Alfred Hölder, K. und K. Hof- und Universitäts
Buchhändler.
Bilimovič A. 1939. Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarno
strukturo nekaterih drugih dežel. Ljubljana: Socialno ekonomski inštitut.
Bilten Priviligovane agrarne banke 1937, 3–4.
Blaznik, P., idr., ur. 1970. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev.
Zgodovina agrarnih panog, zv. 1. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti
in umetnosti in Državna založba Slovenije.
Bogataj, J. 1989. Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: DZS.
212
ideologije odnosov med spoloma in delitve dela po spolu v kmečkem
gospodarstvu.
Zaključek
V povzetku lahko strnemo, da je bila diverzifikacija dohodkov v kmetijstvu
ekonomska in socialna nujnost v dobi industrializacije oz. do druge svetov-
ne vojne. Razdrobljena posestna struktura je onemogočala kritje vseh živ
ljenjskih potreb kmetov in njihov družin ter življenjskih aspiracij izključ-
no z dohodki iz kmetijstva. V precepu so bili zlasti kmetje s posestmi do 5
hektarjev. Vendar kmetje oz. kmečko prebivalstvo niso prakticirali diver-
zifikacije oz. integracije dohodkov samo iz nujnosti. Še kako pomembni so
bili momenti želja po rasti dohodkov oz. večji dohodkovni stabilnosti in iz-
boljšanju življenjske ravni družine. Državne in lokalne oblasti so prepoz-
nale resnost razmer in so aktivno podpirale politiko integriranja različnih
virov dohodkov v kmetijstvu z vrsto strokovnih tečajev, zlasti v času med
obema vojnama, ko je kmečko prebivalstvo dobilo priložnost pridobitve
osnovnih rokodelskih znanj in izkušenj. V lastnike večjih kmetij so pola-
gali upanje, da bodo nosilci podjetniške preobrazbe agrarne proizvodnje.
Organizacijska struktura podpore procesu integriranja različnih virov do-
hodkov na kmetijah je bila vzpostavljena že v času Habsburške monarhije.
Slovenske oblasti v okviru jugoslovanske države so preprosto nadaljevale
že preizkušene modele političnih, ekonomskih in socialnih ukrepov, da bi
stvarno podprle diverzifikacijo dohodkov in znotraj tega okvira tudi doma-
čo obrt kot pomemben dejavnik ekonomske in socialne stabilizacije kmeč-
kega gospodarstva v času med obema vojnama.
Literatura
Bericht der K.K. Gewerbe-Inspectoren über die Heimarbeit in Österreich,
1900. Band III, Wien: Alfred Hölder, K. und K. Hof- und Universitäts
Buchhändler.
Bilimovič A. 1939. Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarno
strukturo nekaterih drugih dežel. Ljubljana: Socialno ekonomski inštitut.
Bilten Priviligovane agrarne banke 1937, 3–4.
Blaznik, P., idr., ur. 1970. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev.
Zgodovina agrarnih panog, zv. 1. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti
in umetnosti in Državna založba Slovenije.
Bogataj, J. 1989. Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: DZS.
212
