Page 210 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 210
preživetje in podjetnost
Tržič, Bled, Javornik in Jesenice. Povoji so zagotavljali zaslužek ljudem v
Smledniku, Gameljnah in Mengšu, copati so prihajali iz kranjskega okraja,
s krtačami pa so deželo in še čez zalagali Ribničani. Poleg tega so ugotavlja-
li, da je bila na široko razprostranjena tudi proizvodnja kmetijskega orodja.
Kot posebej perspektivne so izpostavili čipkarstvo, slamnikarstvo, lesno-
predelovalne dejavnosti, pletarstvo in proizvodnjo keramike. Te dejavnos-
ti so jim obetale največji donos in bi jih bilo z ustrezno podporo (oblik-
ovanje in strokovno šolstvo) in z estetsko dodelavo mogoče dvigniti na
višjo cenovn o raven. Splošno je bilo soglasje, da so neagr arne dejavnosti na
kmetijah nepogrešljive za znosno življenjsko raven na podeželju (Vošnjak
1884, 32–4; Bericht der K.K. Gewerbe-Inspectoren 1900, 317–45).
Za čas pol stoletja kasneje je zelo ilustrativna študija Antona Markuna
iz leta 1943, ki je natančno predstavil gospodarsko podobo velikolaškega
okraja v času med obema vojnama. Velike Lašče lahko služijo kot vzorčni
primer prepletanja agrarnih in neagrarnih dejavnosti za čas med obe-
ma vojnama. Čeprav gre za lokalno omejen prikaz, pa ta primer ilustrira
razmere v širšem slovenskem okolju. Markun je v prvem zvezku oris-
al kmetijske dejavnosti, v drugem pa podrobno predstavil obrt in trgovi-
no. S stališča naše razprave je zanimiv drugi del, ki daje seznam in opise
neagrarnih dejavnosti na podeželju, konkretno v okraju Velike Lašče.
Seznam nam zaokroža širok razpon mogočih ekonomskih pobud in raz-
merij izven kmetijstva ali kot derivat kmetijskih dejavnosti. S tem dobi-
mo na vpogled paleto možnosti, ki so se kmetom ponujale v procesu diver-
zifikacije dohodkov; paleto možnosti, ki so se jim ponujale kot vzporedna
ali dopolnilna ekonomska aktivnost. Markun je pri svojem terenskem
delu registriral naslednje gospodarske dejavnosti kmetov: platnarstvo,
klobučarstvo, slamnikarstvo, krojaštvo in šiviljstvo, krznarstvo, mesar
stvo, usnjarstvo, čevljarstvo, mizarstvo, tesarstvo, kolarstvo, sedlarstvo, so-
darstvo, mlinarstvo, ključavničarstvo, škafarstvo, obodarstvo, proizvodnjo
zobotrebcev, izdelovanje košar, grabelj in vil, izdelovanje polhovk, žagar
stvo, kovaštvo, izdelovanje avb, pridobivanje apna, zidarstvo, oglarjenje,
smolarstvo, pridobivanje pepelike, izdelavo obešalnikov, pletenje vrbovih
košar, izdelovanje igrač in lutk, proizvodnjo glasbil, lesene obutve in vrvi,
nenazadnje tudi krtač. Med trgovinskimi dejavnosti je navajal trgovanje
z mešanim blagom, krošnjarjenje, prodajo na sejmih, trgovino z divjimi
prtiči, gozdnimi sadeži, zdravilnimi zelišči, s polšjimi kožami, suho robo
in navsezadnje tudi tihotapljenje.
208
Tržič, Bled, Javornik in Jesenice. Povoji so zagotavljali zaslužek ljudem v
Smledniku, Gameljnah in Mengšu, copati so prihajali iz kranjskega okraja,
s krtačami pa so deželo in še čez zalagali Ribničani. Poleg tega so ugotavlja-
li, da je bila na široko razprostranjena tudi proizvodnja kmetijskega orodja.
Kot posebej perspektivne so izpostavili čipkarstvo, slamnikarstvo, lesno-
predelovalne dejavnosti, pletarstvo in proizvodnjo keramike. Te dejavnos-
ti so jim obetale največji donos in bi jih bilo z ustrezno podporo (oblik-
ovanje in strokovno šolstvo) in z estetsko dodelavo mogoče dvigniti na
višjo cenovn o raven. Splošno je bilo soglasje, da so neagr arne dejavnosti na
kmetijah nepogrešljive za znosno življenjsko raven na podeželju (Vošnjak
1884, 32–4; Bericht der K.K. Gewerbe-Inspectoren 1900, 317–45).
Za čas pol stoletja kasneje je zelo ilustrativna študija Antona Markuna
iz leta 1943, ki je natančno predstavil gospodarsko podobo velikolaškega
okraja v času med obema vojnama. Velike Lašče lahko služijo kot vzorčni
primer prepletanja agrarnih in neagrarnih dejavnosti za čas med obe-
ma vojnama. Čeprav gre za lokalno omejen prikaz, pa ta primer ilustrira
razmere v širšem slovenskem okolju. Markun je v prvem zvezku oris-
al kmetijske dejavnosti, v drugem pa podrobno predstavil obrt in trgovi-
no. S stališča naše razprave je zanimiv drugi del, ki daje seznam in opise
neagrarnih dejavnosti na podeželju, konkretno v okraju Velike Lašče.
Seznam nam zaokroža širok razpon mogočih ekonomskih pobud in raz-
merij izven kmetijstva ali kot derivat kmetijskih dejavnosti. S tem dobi-
mo na vpogled paleto možnosti, ki so se kmetom ponujale v procesu diver-
zifikacije dohodkov; paleto možnosti, ki so se jim ponujale kot vzporedna
ali dopolnilna ekonomska aktivnost. Markun je pri svojem terenskem
delu registriral naslednje gospodarske dejavnosti kmetov: platnarstvo,
klobučarstvo, slamnikarstvo, krojaštvo in šiviljstvo, krznarstvo, mesar
stvo, usnjarstvo, čevljarstvo, mizarstvo, tesarstvo, kolarstvo, sedlarstvo, so-
darstvo, mlinarstvo, ključavničarstvo, škafarstvo, obodarstvo, proizvodnjo
zobotrebcev, izdelovanje košar, grabelj in vil, izdelovanje polhovk, žagar
stvo, kovaštvo, izdelovanje avb, pridobivanje apna, zidarstvo, oglarjenje,
smolarstvo, pridobivanje pepelike, izdelavo obešalnikov, pletenje vrbovih
košar, izdelovanje igrač in lutk, proizvodnjo glasbil, lesene obutve in vrvi,
nenazadnje tudi krtač. Med trgovinskimi dejavnosti je navajal trgovanje
z mešanim blagom, krošnjarjenje, prodajo na sejmih, trgovino z divjimi
prtiči, gozdnimi sadeži, zdravilnimi zelišči, s polšjimi kožami, suho robo
in navsezadnje tudi tihotapljenje.
208
