Page 209 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 209
7: integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v dobi industrializacije
gočale mišljenje sveta prek kmečke socialne samozadostnosti in odpirale
prostor socialne modernizacije. Spontano, samodejno in počasi.
Prostor kmečke obrtne proizvodnje je bil širok in je vplival na stabi-
lizacijo dohodkovnih razmer in življenjsko raven podeželskega prebival-
stva. Že leta 1875 je namreč kranjska Zbornica za trgovino, obrt in indus-
trijo ugotavljala razširjenost in pomembnost kmečke obrtne proizvodnje
(Statistischer Bericht 1878, 241–52). Slabih deset let kasneje se je zgodba pono-
vila, naštete kmečke proizvodne dejavnosti pa so bile domala iste. V javni
razpravi o problematiki kmetijstva v deželi Kranjski, ki so jo organizira-
li pri deželnem zboru leta 1884, je bilo vprašanje integriranja kmečkih do-
hodkov eno temeljnih v razpravi. Upad dohodkov iz teh dejavnosti (domača
industrija!) je bil prepoznan kot pomemben vzrok slabšanja ekonomskega
in življenjskega položaja kmetov. Zavedali so se, da so posamezne panoge
hišnih industrij izpostavljene industrijski konkurenci in da je nujna prila-
goditev. Ugotavljali so, da na Kranjskem v osemdesetih letih 19. stoletja ni
bilo okraja, kjer na podeželju ne bi razvijali vsaj eno proizvodno dejavnost,
ki bi jo lahko uvrstili v tedanji pojem kmečke hišne industrije. V pregledu
dejavnosti so navedli le tiste, ki naj bi izstopale po obsegu ali kakovosti,
druge, ki so bile redkeje omenjene, so izpustili. Zavedali so se, da podrob-
nega pregleda ne morejo dati, ker statistično niso spremljali tega dela proiz-
vodnje. Podatki so sloneli na ocenah stanja, ki so jih poslala občinska vod-
stva. Na osnovi teh informacij so prikazali sliko raznovrstnih kmečkih
praks in pobud za razpršitev in povečanje dohodkov. Prikazali so sliko
neke vrste delitve dela in specializacije v različnih predelih dežele Kranjske.
V Stražišču pri Kranju so izstopali s siti iz žime; čipkarstvo v Idriji in njeni
okolici; slamnikarstvo v kamniškem okraju, pletenje peharjev in slamna-
tih preprog v okolici Ljubljane; izdelki iz lesa v osrednjem delu dežele, zlas-
ti na ribniškem in kočevskem območju; pletenje košar iz vrbovih vej je bilo
široko razširjeno in razporejeno po deželi s surovinskim zaledjem ob Savi
in Ljubljanici, deloma Bohinjskem jezeru; metle iz brezovega ali drugega
lesa so izdelovali po celi deželi, bolj pa so izstopali na polhograjskem kon-
cu. Opazna je bila tudi tekstilna proizvodnja, saj so kvalitetno sukno proiz-
vajali na Idrijskem, preproge in odeje okoli Kranja, flanelo in volnene jo
piče pa v okolici Bleda. Platno so tkali po celi deželi, posebej so izstopali
kraji med Kranjem, Škofjo Loko in Kamnikom ter na Kočevskem in okoli-
ci Metlike. Kamniški okraj je bil tudi osrednja točka pletenja jopic, tudi peč
in rut. Pri pečah in rutah so jim sledili tudi v okraju Radovljica in v krajih
v okolici Ljubljane. Nogavičarstvo je bilo razširjeno v okrajih Idrija, Kranj,
207
gočale mišljenje sveta prek kmečke socialne samozadostnosti in odpirale
prostor socialne modernizacije. Spontano, samodejno in počasi.
Prostor kmečke obrtne proizvodnje je bil širok in je vplival na stabi-
lizacijo dohodkovnih razmer in življenjsko raven podeželskega prebival-
stva. Že leta 1875 je namreč kranjska Zbornica za trgovino, obrt in indus-
trijo ugotavljala razširjenost in pomembnost kmečke obrtne proizvodnje
(Statistischer Bericht 1878, 241–52). Slabih deset let kasneje se je zgodba pono-
vila, naštete kmečke proizvodne dejavnosti pa so bile domala iste. V javni
razpravi o problematiki kmetijstva v deželi Kranjski, ki so jo organizira-
li pri deželnem zboru leta 1884, je bilo vprašanje integriranja kmečkih do-
hodkov eno temeljnih v razpravi. Upad dohodkov iz teh dejavnosti (domača
industrija!) je bil prepoznan kot pomemben vzrok slabšanja ekonomskega
in življenjskega položaja kmetov. Zavedali so se, da so posamezne panoge
hišnih industrij izpostavljene industrijski konkurenci in da je nujna prila-
goditev. Ugotavljali so, da na Kranjskem v osemdesetih letih 19. stoletja ni
bilo okraja, kjer na podeželju ne bi razvijali vsaj eno proizvodno dejavnost,
ki bi jo lahko uvrstili v tedanji pojem kmečke hišne industrije. V pregledu
dejavnosti so navedli le tiste, ki naj bi izstopale po obsegu ali kakovosti,
druge, ki so bile redkeje omenjene, so izpustili. Zavedali so se, da podrob-
nega pregleda ne morejo dati, ker statistično niso spremljali tega dela proiz-
vodnje. Podatki so sloneli na ocenah stanja, ki so jih poslala občinska vod-
stva. Na osnovi teh informacij so prikazali sliko raznovrstnih kmečkih
praks in pobud za razpršitev in povečanje dohodkov. Prikazali so sliko
neke vrste delitve dela in specializacije v različnih predelih dežele Kranjske.
V Stražišču pri Kranju so izstopali s siti iz žime; čipkarstvo v Idriji in njeni
okolici; slamnikarstvo v kamniškem okraju, pletenje peharjev in slamna-
tih preprog v okolici Ljubljane; izdelki iz lesa v osrednjem delu dežele, zlas-
ti na ribniškem in kočevskem območju; pletenje košar iz vrbovih vej je bilo
široko razširjeno in razporejeno po deželi s surovinskim zaledjem ob Savi
in Ljubljanici, deloma Bohinjskem jezeru; metle iz brezovega ali drugega
lesa so izdelovali po celi deželi, bolj pa so izstopali na polhograjskem kon-
cu. Opazna je bila tudi tekstilna proizvodnja, saj so kvalitetno sukno proiz-
vajali na Idrijskem, preproge in odeje okoli Kranja, flanelo in volnene jo
piče pa v okolici Bleda. Platno so tkali po celi deželi, posebej so izstopali
kraji med Kranjem, Škofjo Loko in Kamnikom ter na Kočevskem in okoli-
ci Metlike. Kamniški okraj je bil tudi osrednja točka pletenja jopic, tudi peč
in rut. Pri pečah in rutah so jim sledili tudi v okraju Radovljica in v krajih
v okolici Ljubljane. Nogavičarstvo je bilo razširjeno v okrajih Idrija, Kranj,
207
