Page 245 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 245
8: gostišče podjetne vaške skupnosti v nadiških dolinah (ažla, 18. stoletje)
skušala imeti nadzora nad gospodarskimi dejavnosti na svojem teritori-
ju, ravno obratno. Z uvajanjem monopolov, na primer na prodajo toba-
ka, organiziranjem policijskih enot ter s postavljanjem strogih kazni je
Beneška republika skušala omejiti oz. odpraviti ilegalno trgovino, ki je
bila v Furlaniji in gorskih območjih nasploh precej razmahnjena (Berengo
1956, 121–6; Bianco 1990). V primeru Nadiških dolin so bili davčni privi-
legiji omejeni pretežno na lokalno ekonomijo. Za prebivalce dolin so bile
torej te posebne pravice in tudi samoupravne pristojnosti izrednega pome-
na, Republika pa si je na ta način pridobila njihovo brezpogojno lojalnost in
varovanje mejnega območja s habsburškimi deželami.
Drugi ekonomski vidik, ki ga izkazuje primer iz Ažle, je iznajdljiva
in kompleksna oblika financiranja gradnje gostišča. Člani skupnosti so
poiskali domiselno rešitev za pridobitev denarnih sredstev s sklenitvijo
dveh pogodb med skupnostjo in zasebniki in s tem uspeli uresničiti svoj
načrt. Pri tem so pokazali sposobnost posluževanja pogodbenih razmerij,
ki so bila sicer na območju Nadiških dolin in v Furlaniji precej razširje-
na. Enako lahko trdimo tudi za primera podelitve koncesije za upravljan-
je z gozdnim zemljiščem ter podelitve peke kruha v kratkoročni zakup
krčmarici.
V splošnem gre za agrarne in kreditne pogodbe, ki so se jih v beneškem
prostoru in tudi prebivalci dolin pretežno posluževali za zakup kmetijskih
zemljišč oz. za izposojo denarja. V primeru gostišča pa je bil namen skle
nitve pogodb drugačen, čeprav sta po formulaciji predvidevali sestavne
dele, kot so jih običajno vsebovale tovrstne agrarne pogodbe. Uporaba po-
godb affitto semplice in pensione livellaria francabile za namene najema
gostišča in financiranja gradnje nepremičnine ni običajna. Instituti pen-
sione livellaria francabile kot tudi livello francabile so po svoji vsebini pred-
videvali jamstvo posojilojemalca z nepremičnino do izplačila glavnice. Po
teh pogodbah so torej nepremičnine predstavljale garancijo za posojen de-
nar. V primeru gostišča v Ažli pa si je skupnost najprej morala zagotoviti
denar za gradnjo gostilne, ki jo je šele po dovršeni izgradnji lahko zastavila
kot jamstvo za poplačilo nastalih stroškov z obrestmi. Brez nepremičnine,
ki bi jo zastavila, torej ne bi mogla pridobiti potrebnega kapitala za izvedbo
svojega načrta. V primeru sklenjenega affitta semplice pa gre za to poseb
nost, da so tovrstno obliko pogodbe, ki je izvorno nastala in bila značilna
za zakupe zemljišč v kmetijske namene, sklenili tudi za namene izvajanja
neagrarne dejavnosti. Tako kažeta tako primer krčmarice Šavli, kjer je šlo
za podelitev v zakup dejavnosti peke kruha, kot primer gostišča, kjer so v
243
skušala imeti nadzora nad gospodarskimi dejavnosti na svojem teritori-
ju, ravno obratno. Z uvajanjem monopolov, na primer na prodajo toba-
ka, organiziranjem policijskih enot ter s postavljanjem strogih kazni je
Beneška republika skušala omejiti oz. odpraviti ilegalno trgovino, ki je
bila v Furlaniji in gorskih območjih nasploh precej razmahnjena (Berengo
1956, 121–6; Bianco 1990). V primeru Nadiških dolin so bili davčni privi-
legiji omejeni pretežno na lokalno ekonomijo. Za prebivalce dolin so bile
torej te posebne pravice in tudi samoupravne pristojnosti izrednega pome-
na, Republika pa si je na ta način pridobila njihovo brezpogojno lojalnost in
varovanje mejnega območja s habsburškimi deželami.
Drugi ekonomski vidik, ki ga izkazuje primer iz Ažle, je iznajdljiva
in kompleksna oblika financiranja gradnje gostišča. Člani skupnosti so
poiskali domiselno rešitev za pridobitev denarnih sredstev s sklenitvijo
dveh pogodb med skupnostjo in zasebniki in s tem uspeli uresničiti svoj
načrt. Pri tem so pokazali sposobnost posluževanja pogodbenih razmerij,
ki so bila sicer na območju Nadiških dolin in v Furlaniji precej razširje-
na. Enako lahko trdimo tudi za primera podelitve koncesije za upravljan-
je z gozdnim zemljiščem ter podelitve peke kruha v kratkoročni zakup
krčmarici.
V splošnem gre za agrarne in kreditne pogodbe, ki so se jih v beneškem
prostoru in tudi prebivalci dolin pretežno posluževali za zakup kmetijskih
zemljišč oz. za izposojo denarja. V primeru gostišča pa je bil namen skle
nitve pogodb drugačen, čeprav sta po formulaciji predvidevali sestavne
dele, kot so jih običajno vsebovale tovrstne agrarne pogodbe. Uporaba po-
godb affitto semplice in pensione livellaria francabile za namene najema
gostišča in financiranja gradnje nepremičnine ni običajna. Instituti pen-
sione livellaria francabile kot tudi livello francabile so po svoji vsebini pred-
videvali jamstvo posojilojemalca z nepremičnino do izplačila glavnice. Po
teh pogodbah so torej nepremičnine predstavljale garancijo za posojen de-
nar. V primeru gostišča v Ažli pa si je skupnost najprej morala zagotoviti
denar za gradnjo gostilne, ki jo je šele po dovršeni izgradnji lahko zastavila
kot jamstvo za poplačilo nastalih stroškov z obrestmi. Brez nepremičnine,
ki bi jo zastavila, torej ne bi mogla pridobiti potrebnega kapitala za izvedbo
svojega načrta. V primeru sklenjenega affitta semplice pa gre za to poseb
nost, da so tovrstno obliko pogodbe, ki je izvorno nastala in bila značilna
za zakupe zemljišč v kmetijske namene, sklenili tudi za namene izvajanja
neagrarne dejavnosti. Tako kažeta tako primer krčmarice Šavli, kjer je šlo
za podelitev v zakup dejavnosti peke kruha, kot primer gostišča, kjer so v
243
