Page 246 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 246
preživetje in podjetnost
zakup dali nepremičnino, v kateri so izvajali gostinsko dejavnost. Kmetje
iz Nadiških dolin so torej znali kreativno uporabiti pogodbena orodja, ki
so jim bila znana iz agrarnega področja, v namene povsem drugačnih de-
javnosti. Tudi s tem so izkazovali svojo podjetnost.
Zaključek
Na osnovi navedenega lahko trdimo, da tudi v Nadiških dolinah prebi-
valci niso živeli ali mogli preživeti izključno od kmetijstva. To nam potr-
juje tudi širok nabor neagrarnih dejavnosti ter vzroki za njihovo posluže-
vanje, izpričani v številnih virih in omembah takratnih sodobnikov. Kot
razkrivajo zapisi, so se nadiški kmetje neagrarnih dejavnosti posluževa-
li predvsem zaradi preživljanja in zadovoljevanja svojih potreb ter prido-
bivanja dobrin, ki jih sami niso uspeli pridelati (dovolj). Obmejna lega s
habsburškimi deželami ter cestne povezave in trgovski tokovi, ki so do-
line povezovali s furlanskimi, habsburškimi in z istrskimi mesti, pa tudi
naravni viri, pri čemer mislimo predvsem na gozdove in les, ki so nu-
dili surovino za izdelavo (pol)izdelkov, so prebivalcem dolin nedvom-
no ponujali možnost dopolnilne zaposlitve in dostopa do dodatnih vi-
rov dohodka.
Dejavnosti, s katerimi je kmečko prebivalstvo v Nadiških dolinah širi-
lo svoje vire dohodka in ga povečevalo, so sodile v vse tri ekonomske sek-
torje, primarnega, sekundarnega in terciarnega. Nenazadnje spada v ter-
ciarni sektor tudi gostinska dejavnost, ki so jo izvajali člani vaške skupnosti
Ažla. Ta predstavlja zelo jasen prikaz integriranja kmetijskih in neagrarnih
virov dohodka ter obenem izrazit primer prizadevnosti, podjetnosti, iznaj
dljivosti in iniciativnosti kmečkega prebivalstva v Nadiških dolinah. Tako
v splošnem kot s tem specifičnim primerom stvarnost Nadiških dolin de-
luje skladno s konceptom integrirane kmečke ekonomije (Panjek 2017a).
Z zamislijo o postavitvi gostilne ter izvedbo njene gradnje in finan-
ciranja so člani vaške skupnosti Ažla pokazali sposobnost posluževanja
pravnih institutov in pogodbenih razmerij kot tudi izrazito povezanost in
kohezivnost v doseganju skupnega cilja.
Merske in denarne enote
1 lokalni čamp = 1 mali furlanski čamp (campo friulano piccolo) = 4 quar-
ti = 840 tavole
1 lokalni čamp = 0,350583 ha
244
zakup dali nepremičnino, v kateri so izvajali gostinsko dejavnost. Kmetje
iz Nadiških dolin so torej znali kreativno uporabiti pogodbena orodja, ki
so jim bila znana iz agrarnega področja, v namene povsem drugačnih de-
javnosti. Tudi s tem so izkazovali svojo podjetnost.
Zaključek
Na osnovi navedenega lahko trdimo, da tudi v Nadiških dolinah prebi-
valci niso živeli ali mogli preživeti izključno od kmetijstva. To nam potr-
juje tudi širok nabor neagrarnih dejavnosti ter vzroki za njihovo posluže-
vanje, izpričani v številnih virih in omembah takratnih sodobnikov. Kot
razkrivajo zapisi, so se nadiški kmetje neagrarnih dejavnosti posluževa-
li predvsem zaradi preživljanja in zadovoljevanja svojih potreb ter prido-
bivanja dobrin, ki jih sami niso uspeli pridelati (dovolj). Obmejna lega s
habsburškimi deželami ter cestne povezave in trgovski tokovi, ki so do-
line povezovali s furlanskimi, habsburškimi in z istrskimi mesti, pa tudi
naravni viri, pri čemer mislimo predvsem na gozdove in les, ki so nu-
dili surovino za izdelavo (pol)izdelkov, so prebivalcem dolin nedvom-
no ponujali možnost dopolnilne zaposlitve in dostopa do dodatnih vi-
rov dohodka.
Dejavnosti, s katerimi je kmečko prebivalstvo v Nadiških dolinah širi-
lo svoje vire dohodka in ga povečevalo, so sodile v vse tri ekonomske sek-
torje, primarnega, sekundarnega in terciarnega. Nenazadnje spada v ter-
ciarni sektor tudi gostinska dejavnost, ki so jo izvajali člani vaške skupnosti
Ažla. Ta predstavlja zelo jasen prikaz integriranja kmetijskih in neagrarnih
virov dohodka ter obenem izrazit primer prizadevnosti, podjetnosti, iznaj
dljivosti in iniciativnosti kmečkega prebivalstva v Nadiških dolinah. Tako
v splošnem kot s tem specifičnim primerom stvarnost Nadiških dolin de-
luje skladno s konceptom integrirane kmečke ekonomije (Panjek 2017a).
Z zamislijo o postavitvi gostilne ter izvedbo njene gradnje in finan-
ciranja so člani vaške skupnosti Ažla pokazali sposobnost posluževanja
pravnih institutov in pogodbenih razmerij kot tudi izrazito povezanost in
kohezivnost v doseganju skupnega cilja.
Merske in denarne enote
1 lokalni čamp = 1 mali furlanski čamp (campo friulano piccolo) = 4 quar-
ti = 840 tavole
1 lokalni čamp = 0,350583 ha
244
