Page 251 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 251
Jamski turizem kot vir dohodkov
na podeželju: Kras in Postojna
(17.–19. stoletje)
Petra Kavrečič
Univerza na Primorskem
Fakulteta za humanistične študije
Titov trg 5, 6000 Koper
petra.kavrecic@fhs.upr.si
Uvod
Turizem danes predstavlja eno najhitreje rastočih gospodarskih panog na
svetu. Na območju Krasa, ki je predmet obravnave, je bil turizem v svo-
jih »predhodnih« oblikah – prototurizem – prisoten predvsem od zgodnje-
ga novega veka dalje. Govorimo zlasti o popotnikih, tujih obiskovalcih, ki
so se zanimali za nenavadne narave pojave in se podali v temno podzem
lje kraških jam. O »turistih« predmoderne dobe je na podlagi potopisov
in popotniških dnevnikov zbranega in objavljenega precej gradiva (glej na
primer Shaw 2008; Shaw in Čuk 2015; Kavrečič 2015a; 2016), kjer dobimo
tudi drobce informacij o domačinih, ki so »turistom« omogočili obisk jam.
Lokalni prebivalci so bili pogosto tudi edini stik, ki so ga imeli obiskoval-
ci z okolico.
Pred pojavom organizirane vodniške jamske službe in regulacijo cen
za posamezne storitve so namreč popotniki, ki so želeli obiskati podzem-
lje, najpogosteje prihajali v stik z domačini, to je kmeti iz okoliških vasi.
Lokalni prebivalci so bili seznanjeni s podzemnim svetom – v bistvu so
bili edini, ki so lahko obiskovalce pospremili po še neurejenih, temnih,
spolzkih in zato nevarnih poteh. Ob vodenju so jim nudili tudi razsvetlja-
vo. Te storitve so bile plačljive, kar pomeni, da so kmetje za to uslugo preje-
li določeno finančno retribucijo.
Prispevek se osredotoča na vprašanje, ali je potovanje v preindustrij
ski in industrijski dobi vplivalo na razvoj neagrarnih dejavnosti na Krasu.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.249-277 249
na podeželju: Kras in Postojna
(17.–19. stoletje)
Petra Kavrečič
Univerza na Primorskem
Fakulteta za humanistične študije
Titov trg 5, 6000 Koper
petra.kavrecic@fhs.upr.si
Uvod
Turizem danes predstavlja eno najhitreje rastočih gospodarskih panog na
svetu. Na območju Krasa, ki je predmet obravnave, je bil turizem v svo-
jih »predhodnih« oblikah – prototurizem – prisoten predvsem od zgodnje-
ga novega veka dalje. Govorimo zlasti o popotnikih, tujih obiskovalcih, ki
so se zanimali za nenavadne narave pojave in se podali v temno podzem
lje kraških jam. O »turistih« predmoderne dobe je na podlagi potopisov
in popotniških dnevnikov zbranega in objavljenega precej gradiva (glej na
primer Shaw 2008; Shaw in Čuk 2015; Kavrečič 2015a; 2016), kjer dobimo
tudi drobce informacij o domačinih, ki so »turistom« omogočili obisk jam.
Lokalni prebivalci so bili pogosto tudi edini stik, ki so ga imeli obiskoval-
ci z okolico.
Pred pojavom organizirane vodniške jamske službe in regulacijo cen
za posamezne storitve so namreč popotniki, ki so želeli obiskati podzem-
lje, najpogosteje prihajali v stik z domačini, to je kmeti iz okoliških vasi.
Lokalni prebivalci so bili seznanjeni s podzemnim svetom – v bistvu so
bili edini, ki so lahko obiskovalce pospremili po še neurejenih, temnih,
spolzkih in zato nevarnih poteh. Ob vodenju so jim nudili tudi razsvetlja-
vo. Te storitve so bile plačljive, kar pomeni, da so kmetje za to uslugo preje-
li določeno finančno retribucijo.
Prispevek se osredotoča na vprašanje, ali je potovanje v preindustrij
ski in industrijski dobi vplivalo na razvoj neagrarnih dejavnosti na Krasu.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.249-277 249
