Page 281 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 281
Integriranje dohodkov in socialni položaj:
kmečka gospodinjstva v Goriških brdih
(19. stoletje)
Tanja Gomiršek
Goriški muzej
Grajska cesta 1, 5000 Nova Gorica
tanja.gomirsek@goriskimuzej.si
Uvod
Kot ugotavljajo raziskovalci agrarne zgodovine, so bili v zahodnem slo-
venskem prostoru kmečki obrati po obsegu večinoma skromni, razen
v višjih legah, kjer so obsegali tudi velike travnate površine. Na kraških
površinah so bili za kmetovanje neugodni pogoji, alpski prostor je pesti-
lo pomanjkanje orne zemlje (Panjek 2014, 200). Raziskava poskuša ugo-
tavljati, kakšno je bilo stanje v majhnem, za današnje slovensko ozemlje
najskrajnejšem zahodnem delu v Goriških brdih. Goriška brda (tudi Brda),
ki se razprostirajo na gričevnatem zemljišču, so del geografskega območja
Posočja na meji med Slovenijo in Italijo. Naravno so omejena z visokim sle-
menom Korade (812 m) na severu, vzhodna meja je sleme med Korado in
Sabotinom (609 m), ki Brda ločuje od spodnje doline reke Soče, na zahodu
teče naravna meja po reki Idriji (Iúdrio), preko katere se začne Furlanska
nižina (Pavlovec 1999, 9). Gričevnato pokrajino sestavlja pretežno fliš, ne-
kaj je apnenca. Na podnebje v Goriških brdih vpliva le 20 km oddaljeno
Jadransko morje. Severna slemena jih varujejo pred hladnimi severnimi
vetrovi in ker so bolj izpostavljena proti jugu in zahodu, jih greje in vlaži to-
pel jugozahodni veter (Rutar 1997, 37). Že Simon Rutar je leta 1892 omenjal
v Brdih za kmetovanje ugodno podnebje.
Bližnje gore zapirajo vhod mrzlim sapam, a mehki namorski zrak
ima odprto pot čez spodej ležečo ravnino. Od gor prihajajoči tanjši
zrak ga očisti nekoliko in naredi tako prav prijetnega. Tu se pride-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.279-304 279
kmečka gospodinjstva v Goriških brdih
(19. stoletje)
Tanja Gomiršek
Goriški muzej
Grajska cesta 1, 5000 Nova Gorica
tanja.gomirsek@goriskimuzej.si
Uvod
Kot ugotavljajo raziskovalci agrarne zgodovine, so bili v zahodnem slo-
venskem prostoru kmečki obrati po obsegu večinoma skromni, razen
v višjih legah, kjer so obsegali tudi velike travnate površine. Na kraških
površinah so bili za kmetovanje neugodni pogoji, alpski prostor je pesti-
lo pomanjkanje orne zemlje (Panjek 2014, 200). Raziskava poskuša ugo-
tavljati, kakšno je bilo stanje v majhnem, za današnje slovensko ozemlje
najskrajnejšem zahodnem delu v Goriških brdih. Goriška brda (tudi Brda),
ki se razprostirajo na gričevnatem zemljišču, so del geografskega območja
Posočja na meji med Slovenijo in Italijo. Naravno so omejena z visokim sle-
menom Korade (812 m) na severu, vzhodna meja je sleme med Korado in
Sabotinom (609 m), ki Brda ločuje od spodnje doline reke Soče, na zahodu
teče naravna meja po reki Idriji (Iúdrio), preko katere se začne Furlanska
nižina (Pavlovec 1999, 9). Gričevnato pokrajino sestavlja pretežno fliš, ne-
kaj je apnenca. Na podnebje v Goriških brdih vpliva le 20 km oddaljeno
Jadransko morje. Severna slemena jih varujejo pred hladnimi severnimi
vetrovi in ker so bolj izpostavljena proti jugu in zahodu, jih greje in vlaži to-
pel jugozahodni veter (Rutar 1997, 37). Že Simon Rutar je leta 1892 omenjal
v Brdih za kmetovanje ugodno podnebje.
Bližnje gore zapirajo vhod mrzlim sapam, a mehki namorski zrak
ima odprto pot čez spodej ležečo ravnino. Od gor prihajajoči tanjši
zrak ga očisti nekoliko in naredi tako prav prijetnega. Tu se pride-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.279-304 279
