Page 283 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 283
: integr ir anje dohodkov in socialni položaj: kmečk a gospodinjstva v gor iških br dih ...
sadje oni nekaj na glavi in na ramah, nekaj pa z osli nosijo ne samo
v bližnja mesta Videm, Čividad, Palmo, Oglej, Karmin, Gorico,
Terst itd., temuč ga tudi zanašajo v vunanje dežele na Koroško
posebno Kranjsko, Štajersko, Horvaško, Ogersko, Austriansko;
ja še clo v Galicijo do Levova dohajajo z njim, do Krakove in čez
Austrianske meje na Šlezko in Saksonsko. (Kociančič 1992, 10–1)
Posamezne družine so bile tako same sposobne obdelati razmeroma
majhno površino, zato je v prispevku obravnavana velikost kmečkih obra-
tov Goriških brd v 1. polovici 19. stoletja. Družine z večjimi površinami
so bile primorane najemati delavce, manj premožnim in zakupnikom pa
površina, ki so jo uspeli sami obdelovati, kljub raznovrstnosti pridelkov po
plačilu zakupnin ni zadoščala za preživetje. Na strategijo preživetja je po-
leg velikosti obratov vplival tudi agrarno premoženjski položaj, zato so pri-
kazane vrste zakupnih pogodb. Oboje je podlaga za razumevanje strukture
kmečke družbe. Poskušali bomo ugotavljati, kako so posamezni socialni
sloji znotraj kmečke družbe dopolnjevali svoje dohodke. Preverjali bomo,
ali je tudi za sistem Goriških brd značilna strukturna integriranost dohod-
kov od kmetijstva in različnih neagrarnih virov (iz sekundarnega in ter-
ciarnega sektorja), za katerega je predlagano poimenovanje »integrirana
ruralna ekonomija« (Panjek 2017, 11–50).
1. Struktura kmečke družbe na podlagi lastništva
Za razumevanje strukture kmečke družbe Goriških brd ter poznavanje vi-
rov dopolnjevanja dohodkov gospodinjstva je potrebno predstaviti ana-
lizo posestne strukture, velikost kmečkih obratov ter pomen zakupnih
pogodb. Socialna razvejanost kmečke družbe je bila namreč podlaga raz-
ličnim načinom in strategijam, povezanim z dopolnjevanjem dohodkov.
Za dva osnovna vira analize lastniške strukture smo izbrali katastrske po-
pise ter gradivo zapuščinskih razprav. Pri obdelavi in uporabi izsledkov ka-
tastrskih popisov je potrebna določena previdnost, saj popišejo zgolj las
tnike zemljišč. Dejstvo, da se je določen delež prebivalstva ukvarjal zgolj z
nekmetijsko dejavnostjo, lahko nekoliko spremeni razmerja med posamez
nimi skupinami prebivalstva. Delež prebivalstva, ki se je ukvarjalo zgolj
z obrtjo ali pa storitvenimi dejavnostmi, je variiral od kraja do kraja. V
Kojskem je bil od leta 1788 sedež okrajnega sodišča z zapori in leta 1826
ustanovljena šola (Gomiršek 2009, 65, 75). Kraj je ležal ob glavni prome-
tni povezavi med Gorico in Krminom in je bilo v njem več gostiln, zato
je bil tu delež nek mečkega prebivalstva višji kot v ostalih okoliških vaseh.
281
sadje oni nekaj na glavi in na ramah, nekaj pa z osli nosijo ne samo
v bližnja mesta Videm, Čividad, Palmo, Oglej, Karmin, Gorico,
Terst itd., temuč ga tudi zanašajo v vunanje dežele na Koroško
posebno Kranjsko, Štajersko, Horvaško, Ogersko, Austriansko;
ja še clo v Galicijo do Levova dohajajo z njim, do Krakove in čez
Austrianske meje na Šlezko in Saksonsko. (Kociančič 1992, 10–1)
Posamezne družine so bile tako same sposobne obdelati razmeroma
majhno površino, zato je v prispevku obravnavana velikost kmečkih obra-
tov Goriških brd v 1. polovici 19. stoletja. Družine z večjimi površinami
so bile primorane najemati delavce, manj premožnim in zakupnikom pa
površina, ki so jo uspeli sami obdelovati, kljub raznovrstnosti pridelkov po
plačilu zakupnin ni zadoščala za preživetje. Na strategijo preživetja je po-
leg velikosti obratov vplival tudi agrarno premoženjski položaj, zato so pri-
kazane vrste zakupnih pogodb. Oboje je podlaga za razumevanje strukture
kmečke družbe. Poskušali bomo ugotavljati, kako so posamezni socialni
sloji znotraj kmečke družbe dopolnjevali svoje dohodke. Preverjali bomo,
ali je tudi za sistem Goriških brd značilna strukturna integriranost dohod-
kov od kmetijstva in različnih neagrarnih virov (iz sekundarnega in ter-
ciarnega sektorja), za katerega je predlagano poimenovanje »integrirana
ruralna ekonomija« (Panjek 2017, 11–50).
1. Struktura kmečke družbe na podlagi lastništva
Za razumevanje strukture kmečke družbe Goriških brd ter poznavanje vi-
rov dopolnjevanja dohodkov gospodinjstva je potrebno predstaviti ana-
lizo posestne strukture, velikost kmečkih obratov ter pomen zakupnih
pogodb. Socialna razvejanost kmečke družbe je bila namreč podlaga raz-
ličnim načinom in strategijam, povezanim z dopolnjevanjem dohodkov.
Za dva osnovna vira analize lastniške strukture smo izbrali katastrske po-
pise ter gradivo zapuščinskih razprav. Pri obdelavi in uporabi izsledkov ka-
tastrskih popisov je potrebna določena previdnost, saj popišejo zgolj las
tnike zemljišč. Dejstvo, da se je določen delež prebivalstva ukvarjal zgolj z
nekmetijsko dejavnostjo, lahko nekoliko spremeni razmerja med posamez
nimi skupinami prebivalstva. Delež prebivalstva, ki se je ukvarjalo zgolj
z obrtjo ali pa storitvenimi dejavnostmi, je variiral od kraja do kraja. V
Kojskem je bil od leta 1788 sedež okrajnega sodišča z zapori in leta 1826
ustanovljena šola (Gomiršek 2009, 65, 75). Kraj je ležal ob glavni prome-
tni povezavi med Gorico in Krminom in je bilo v njem več gostiln, zato
je bil tu delež nek mečkega prebivalstva višji kot v ostalih okoliških vaseh.
281
