Page 285 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 285
: integr ir anje dohodkov in socialni položaj: kmečk a gospodinjstva v gor iških br dih ...
ki je bil kratkoročen. Enako povzema tudi Pavlin (2001, 289–302). Sama
sem tipe pogodb razvrstila glede na njihovo trajanje. Tako imenujem af-
fitto semplice – kratkoročni, affitto fermo – srednjeročni in affitto eredi-
tario – dedni zakup. Prevladovalo je plačilo zakupnine v naturalijah, saj
so bile vrste in višina zakupnih dajatev odvisne od vpliva tržnih in gos
podarskih razmer. Usmeritev v proizvodnjo in prodajo vina je pomenila
interes lastnikov zemljišč po obvladovanju in sodelovanju pri prodaji tega
komercialno zanimivega pridelka. V Goriških brdih so v obravnavanem
obdobju ločili med tremi vrstami vina. Beli sta bili rebula in cividin, poleg
teh pa še navadno rdeče vino. Rebula je bilo vino belih sort, ki so rasle na
gričevnatem območju, ter je bila pridelana po posebnem postopku. Ločili
so »vinski cvet« – rebulo, ki so jo dobili s tlačenjem grozdja, ter rožnato
obarvano »prešanino,« pridobljeno s stiskanjem tropin, ki je bila nižje ka
kovosti in vrednosti (ASG, CS, Cerou, Piuma, San Floreano, San Mauro).
Na enak način so predelali tudi cividin, ki so ga sestavljale bele sorte, posa-
jene na njivah v ravnini. Mošta rebule niso do konca fermentirali, zato je
vseboval še veliko sladkorja in ogljikovega dioksida. Vino je bilo tako pot
rebno porabiti tekom zime, saj je spomladi začelo ponovno vreti. Cividin,
ki ga elaborati opisujejo kot »sveže in rezno« vino (ASG, CS, Cerou), pa se
je popolnoma povreto pilo v poletnih mesecih. Obe beli vini sta bili pred-
met živahnega vinskega trgovanja.
Najbolj znano in cenjeno vino rebulo pa tudi cividin iz Goriških brd so
v tem obdobju po visokih cenah prodajali kupcem iz Koroške in Kranjske.
Zakupne dajatve so bile zato v Goriških brdih večinoma v vinu. Fiksna
kvota je bila značilna za ugodnejše srednjeročne in dedne pogodbe, med-
tem ko je bila dajatev v višini 2/3 pridelka vinskega cveta tipična postavka
prevladujočih kratkoročnih zakupnih pogodb. Srednjeročne in dedne po-
godbe so bile ugodne zaradi trajanja ter fiksne postavke zakupnine. Slednje
je zakupniku dajalo večjo varnost, hkrati pa je fiksna zakupnina vinske-
ga pridelka ob dobrih letinah pomenila višji dohodek zakupnika. Elaborati
franciscejskega katastra so ugotavljali, da je ostali pridelek na gričevnatem
področju zadoščal zgolj za 3- do 6-mesečne potrebe kmetove družine. S
tem so mišljeni posevki, ki so bili namenjeni kmetovi prehrani ali prodaji
na trgu. Usmeritev in prevladovanje obdelanih površin, povezanih z gojen-
jem vinske trte, je pomembno zmanjšalo delež površin, ki bi bile namen-
jene kmetovi prehrani ter krmi za vlečno in drugo živino. Tako so bile, kot
ugotavlja za slovensko ozemlje Stane Granda (2014, 258), žrtev njivskih po
vršin in brajd travniki, ki jih je bilo premalo za živinorejo. Za krmo krave
283
ki je bil kratkoročen. Enako povzema tudi Pavlin (2001, 289–302). Sama
sem tipe pogodb razvrstila glede na njihovo trajanje. Tako imenujem af-
fitto semplice – kratkoročni, affitto fermo – srednjeročni in affitto eredi-
tario – dedni zakup. Prevladovalo je plačilo zakupnine v naturalijah, saj
so bile vrste in višina zakupnih dajatev odvisne od vpliva tržnih in gos
podarskih razmer. Usmeritev v proizvodnjo in prodajo vina je pomenila
interes lastnikov zemljišč po obvladovanju in sodelovanju pri prodaji tega
komercialno zanimivega pridelka. V Goriških brdih so v obravnavanem
obdobju ločili med tremi vrstami vina. Beli sta bili rebula in cividin, poleg
teh pa še navadno rdeče vino. Rebula je bilo vino belih sort, ki so rasle na
gričevnatem območju, ter je bila pridelana po posebnem postopku. Ločili
so »vinski cvet« – rebulo, ki so jo dobili s tlačenjem grozdja, ter rožnato
obarvano »prešanino,« pridobljeno s stiskanjem tropin, ki je bila nižje ka
kovosti in vrednosti (ASG, CS, Cerou, Piuma, San Floreano, San Mauro).
Na enak način so predelali tudi cividin, ki so ga sestavljale bele sorte, posa-
jene na njivah v ravnini. Mošta rebule niso do konca fermentirali, zato je
vseboval še veliko sladkorja in ogljikovega dioksida. Vino je bilo tako pot
rebno porabiti tekom zime, saj je spomladi začelo ponovno vreti. Cividin,
ki ga elaborati opisujejo kot »sveže in rezno« vino (ASG, CS, Cerou), pa se
je popolnoma povreto pilo v poletnih mesecih. Obe beli vini sta bili pred-
met živahnega vinskega trgovanja.
Najbolj znano in cenjeno vino rebulo pa tudi cividin iz Goriških brd so
v tem obdobju po visokih cenah prodajali kupcem iz Koroške in Kranjske.
Zakupne dajatve so bile zato v Goriških brdih večinoma v vinu. Fiksna
kvota je bila značilna za ugodnejše srednjeročne in dedne pogodbe, med-
tem ko je bila dajatev v višini 2/3 pridelka vinskega cveta tipična postavka
prevladujočih kratkoročnih zakupnih pogodb. Srednjeročne in dedne po-
godbe so bile ugodne zaradi trajanja ter fiksne postavke zakupnine. Slednje
je zakupniku dajalo večjo varnost, hkrati pa je fiksna zakupnina vinske-
ga pridelka ob dobrih letinah pomenila višji dohodek zakupnika. Elaborati
franciscejskega katastra so ugotavljali, da je ostali pridelek na gričevnatem
področju zadoščal zgolj za 3- do 6-mesečne potrebe kmetove družine. S
tem so mišljeni posevki, ki so bili namenjeni kmetovi prehrani ali prodaji
na trgu. Usmeritev in prevladovanje obdelanih površin, povezanih z gojen-
jem vinske trte, je pomembno zmanjšalo delež površin, ki bi bile namen-
jene kmetovi prehrani ter krmi za vlečno in drugo živino. Tako so bile, kot
ugotavlja za slovensko ozemlje Stane Granda (2014, 258), žrtev njivskih po
vršin in brajd travniki, ki jih je bilo premalo za živinorejo. Za krmo krave
283
