Page 286 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 286
preživetje in podjetnost
je bil namreč potreben 1 ha travniških površin. Tako lahko ugotavljamo,
da je bilo glede na število družin goveje in druge živine malo (tabela 10.1).
Najnižji delež glede na število družin ugotavljamo v Gornjem in Dolnjem
Cerovem, Števerjanu in v Kojskem. Podatki iz elaborata za Kojsko poleg
slednjega obsegajo Brestje, Hum, Snežatno, Vrhovlje, Gonjače in Šmartno.
V arhivski mapi sta dva popisa, prvi iz leta 1824 in drugi iz leta 1830, zato v
tabeli navajamo oba. Ker se številke v teh dveh popisih, ki sta nastala v raz-
mahu 6 let, močno razlikujejo, za ilustracijo dodajamo še podatke iz popisa
leta 1845 (Fanfani 1979, 426–7), ki je v okolišu Kojsko poleg že naštetih vasi
zajemal še Kozano, Vipolže, Krasno, Višnjevik, Gradno, Vedrijan in Slavče,
zato je skupno število prebivalstva in živine toliko višje.
Tabela 10.1: Število živine po posameznih davčnih občinah v primerjavi s številom
prebivalcev po podatkih elaboratov franciscejskega katastra in podatkov kmetijske družbe
Kraj Število Število Voli Kra- Teleta Ovce Konji Osli Prašiči
prebivalcev družin ve
Gornje
in Dolnje 684 135 52 78 18 106 2 5 70
Cerovo
Pevma 450 67 80 25 - - 5 - 24
Števerjan 855 161
Šentmaver 415 63 82 101 26 200 - - 110
Kojsko 1824 1.323 217
Kojsko 1830 132 39 20 250 2 - 89
Okoliš Kojsko 9.878 1.917
128 91 38 96 2 6 177
238 63 10 102 3 8 87
1.140 755 - 879 28 - -
Vir: ASG, CS, Cerou, Piuma, San Floreano, San Mauro; AST, CF, San Martino.
Goveja živina je bila v tem obdobju ključen element kmečkega gos
podarstva, saj so jo nujno potrebovali za vprego pri oranju in prevozih.
Za oranje trdega flišnatega zemljišča je bila potrebna vprega 6 volov. Prav
tako so za manjše dvokolesne vozičke, s katerimi so vozili grozdje in dru-
ge pridelke, potrebovali 2 vola. Večina prebivalcev je zato morala vlečno oz.
vprežno živino najemati. Zakupniki so za njen najem in z njo povezanih
delovnih uslug, za zakup hiše in drugih neobdelovalnih površin plačeva-
li s preostalim deležem vinskega cveta in prešanino. Tako so zlasti tisti s
kratkoročnimi pogodbami oddali celoten pridelek vina. Preostali pridelek
je, kot že omenjeno, zakupnikovi družini zadoščal za največ pol leta, zato
284
je bil namreč potreben 1 ha travniških površin. Tako lahko ugotavljamo,
da je bilo glede na število družin goveje in druge živine malo (tabela 10.1).
Najnižji delež glede na število družin ugotavljamo v Gornjem in Dolnjem
Cerovem, Števerjanu in v Kojskem. Podatki iz elaborata za Kojsko poleg
slednjega obsegajo Brestje, Hum, Snežatno, Vrhovlje, Gonjače in Šmartno.
V arhivski mapi sta dva popisa, prvi iz leta 1824 in drugi iz leta 1830, zato v
tabeli navajamo oba. Ker se številke v teh dveh popisih, ki sta nastala v raz-
mahu 6 let, močno razlikujejo, za ilustracijo dodajamo še podatke iz popisa
leta 1845 (Fanfani 1979, 426–7), ki je v okolišu Kojsko poleg že naštetih vasi
zajemal še Kozano, Vipolže, Krasno, Višnjevik, Gradno, Vedrijan in Slavče,
zato je skupno število prebivalstva in živine toliko višje.
Tabela 10.1: Število živine po posameznih davčnih občinah v primerjavi s številom
prebivalcev po podatkih elaboratov franciscejskega katastra in podatkov kmetijske družbe
Kraj Število Število Voli Kra- Teleta Ovce Konji Osli Prašiči
prebivalcev družin ve
Gornje
in Dolnje 684 135 52 78 18 106 2 5 70
Cerovo
Pevma 450 67 80 25 - - 5 - 24
Števerjan 855 161
Šentmaver 415 63 82 101 26 200 - - 110
Kojsko 1824 1.323 217
Kojsko 1830 132 39 20 250 2 - 89
Okoliš Kojsko 9.878 1.917
128 91 38 96 2 6 177
238 63 10 102 3 8 87
1.140 755 - 879 28 - -
Vir: ASG, CS, Cerou, Piuma, San Floreano, San Mauro; AST, CF, San Martino.
Goveja živina je bila v tem obdobju ključen element kmečkega gos
podarstva, saj so jo nujno potrebovali za vprego pri oranju in prevozih.
Za oranje trdega flišnatega zemljišča je bila potrebna vprega 6 volov. Prav
tako so za manjše dvokolesne vozičke, s katerimi so vozili grozdje in dru-
ge pridelke, potrebovali 2 vola. Večina prebivalcev je zato morala vlečno oz.
vprežno živino najemati. Zakupniki so za njen najem in z njo povezanih
delovnih uslug, za zakup hiše in drugih neobdelovalnih površin plačeva-
li s preostalim deležem vinskega cveta in prešanino. Tako so zlasti tisti s
kratkoročnimi pogodbami oddali celoten pridelek vina. Preostali pridelek
je, kot že omenjeno, zakupnikovi družini zadoščal za največ pol leta, zato
284
