Page 282 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 282
preživetje in podjetnost
luje izvrstno vino, najplemenitejše sadje in najmehkejše sočivje, pa
tudi razna žita. Še celo oljka, cipresa in lovor rastejo tukaj. (Rutar
1997, 37)
Za obdobje prve polovice 19. stoletja je za Brda značilen nizek demo-
grafski prirast in s tem povezane majhne jedrne družine. Na podlagi izraču-
na števila prebivalstva in števila družin, ki jih navajajo elaborati franciscej
skega katastra, je v posamezni družini v katastrski občini Števerjan živelo
5,3, v katastrski občini Cerovo 4,5, v katastrski občini Šentmaver 6,5 ter v
katastrski občini Pevma 6,7 oseb (ASG, CS, Cerou, Piuma, San Floreano,
San Mauro). Elaborat za Kojsko, Brestje in Hum (AST, CF, San Martino)
ne navaja števila družin, tako da ne moremo izračunati števila članov na
posamezno družino. Tako navajamo podatke iz statističnega popisa iz leta
1845, ki ga je naredila goriška Kmetijska družba. V kojščanskem okolišu, ki
ga je sestavljalo 14 katastrskih občin, je živelo 4.899 moških in 4.979 žensk.
Živeli so v 1.917 gospodinjstvih. Tako je bilo v gospodinjstvu v povprečju
5,2 oseb (Fanfani 1979, 426). Manjša povprečna velikost družin je bila, kot
bomo v nadaljevanju pokazali, povezana z območji, kjer je bilo več zakup-
nikov, in manjšimi kmečkimi obrati.
Za Brda je bila tipična usmeritev v proizvodnjo in prodajo vina, ki je
pomenila obdelovanje zemljišča v obliki teras. Terasirana pokrajina, ob-
likovana zgolj z ročnim delom, in usmeritev v vinogradništvo, ki je ena
delovno najintenzivnejših panog, je zahtevala ogromen vložek dela. Hkrati
je sredozemska klima, za katero je značilna celoletna vegetacija, pome-
nila možnost gojenja različnih sort sadja in zelenjave. Leta 1853 je Štefan
Kociančič pridelke Brd opisal takole:
Ta deželica je kaj rodovitna, posebno sadja in vina daje mnogo.
[…] Precej v zgodnji spomladi ima Bric že grah, ki ga je z veliko skr-
bjo pod kako ledino in v zavetrji ovarval zimskega mraza, zato, da
ga zmore prej v mesto znašati, in potrebnega dnarca pridobivati za
hišne potrebe. Še preden preneha kupčija z novim grahom in drugo
zelenjavo, dozorijo sladke črešnje, ali kakor jim Brici pravijo čereš
nje, katerih imajo več sort, debelih in drobnejših, in ki imajo poseb-
no dober okus, potem fige in hruške in prve breskve ter prvo grozd-
je, ki mu Lahi uva di Sant'Anna ali tudi Augustana in za njimi tudi
Brici tako pravijo. Potem poletne fige, hruške, breskve, češpe, jabel-
ka, itd. prav obično prihajajo. Češpe znajo Brici posebno lepo lu-
piti, umetno sušiti in suhe lepo rumene potem drago prodajajo. To
280
luje izvrstno vino, najplemenitejše sadje in najmehkejše sočivje, pa
tudi razna žita. Še celo oljka, cipresa in lovor rastejo tukaj. (Rutar
1997, 37)
Za obdobje prve polovice 19. stoletja je za Brda značilen nizek demo-
grafski prirast in s tem povezane majhne jedrne družine. Na podlagi izraču-
na števila prebivalstva in števila družin, ki jih navajajo elaborati franciscej
skega katastra, je v posamezni družini v katastrski občini Števerjan živelo
5,3, v katastrski občini Cerovo 4,5, v katastrski občini Šentmaver 6,5 ter v
katastrski občini Pevma 6,7 oseb (ASG, CS, Cerou, Piuma, San Floreano,
San Mauro). Elaborat za Kojsko, Brestje in Hum (AST, CF, San Martino)
ne navaja števila družin, tako da ne moremo izračunati števila članov na
posamezno družino. Tako navajamo podatke iz statističnega popisa iz leta
1845, ki ga je naredila goriška Kmetijska družba. V kojščanskem okolišu, ki
ga je sestavljalo 14 katastrskih občin, je živelo 4.899 moških in 4.979 žensk.
Živeli so v 1.917 gospodinjstvih. Tako je bilo v gospodinjstvu v povprečju
5,2 oseb (Fanfani 1979, 426). Manjša povprečna velikost družin je bila, kot
bomo v nadaljevanju pokazali, povezana z območji, kjer je bilo več zakup-
nikov, in manjšimi kmečkimi obrati.
Za Brda je bila tipična usmeritev v proizvodnjo in prodajo vina, ki je
pomenila obdelovanje zemljišča v obliki teras. Terasirana pokrajina, ob-
likovana zgolj z ročnim delom, in usmeritev v vinogradništvo, ki je ena
delovno najintenzivnejših panog, je zahtevala ogromen vložek dela. Hkrati
je sredozemska klima, za katero je značilna celoletna vegetacija, pome-
nila možnost gojenja različnih sort sadja in zelenjave. Leta 1853 je Štefan
Kociančič pridelke Brd opisal takole:
Ta deželica je kaj rodovitna, posebno sadja in vina daje mnogo.
[…] Precej v zgodnji spomladi ima Bric že grah, ki ga je z veliko skr-
bjo pod kako ledino in v zavetrji ovarval zimskega mraza, zato, da
ga zmore prej v mesto znašati, in potrebnega dnarca pridobivati za
hišne potrebe. Še preden preneha kupčija z novim grahom in drugo
zelenjavo, dozorijo sladke črešnje, ali kakor jim Brici pravijo čereš
nje, katerih imajo več sort, debelih in drobnejših, in ki imajo poseb-
no dober okus, potem fige in hruške in prve breskve ter prvo grozd-
je, ki mu Lahi uva di Sant'Anna ali tudi Augustana in za njimi tudi
Brici tako pravijo. Potem poletne fige, hruške, breskve, češpe, jabel-
ka, itd. prav obično prihajajo. Češpe znajo Brici posebno lepo lu-
piti, umetno sušiti in suhe lepo rumene potem drago prodajajo. To
280
